ronja
|
Moj velik problem je, ker popuščam. Popuščam tako pri otrocih in tudi pri njemu. Ker mi, odrasli, nismo pri "izsiljevanju" nič drugačni, kakor otroci. Čeprav bi morali biti, saj smo pri teh letih odrasli in bi morali razumno razmišljati. In na tem področju sem kukavica, ker se mi vsak zasmili. Syncmaster, sicer nisem imela s fanti nikoli nobenih takih problemov, sem pa vseeno izkusila čustveno izsiljevanje - pač iz druge smeri, vseeno zoprno. Razumem, da je tvoj problem v bistvu to, da nikoli nisi prepričana, ali si res naredila vse, da bi bilo boljše. KOt da rabiš eno opravičilo, če bi ga hotela zapustit oz. odpisat iz svojega življenja. Z zelo podobnimi vprašanji sem se tudi sama ubadala in na koncu spoznala, da se čisto brez veze sekiram. Da nisem nikomur nič dolžna. Da mi ni treba milijonkrat poizkušat, če bi pa zdaj mogoče že šlo. Da lahko samo naredim tako, da je meni in mojim najljubšim fajn in to je to. Da za to ne rabim nobenih opravičil. Da je to, da smo mi srečni čisto dovoljšen in čisto legitimen razlog. Da ni treba, da se non stop prilagajam. Da ni neopravičljivo, tudi če bi pri tem komu naredila krivico. Da je včasih treba pač izbirat, koga boš osrečil, ker se vseh ne da, ker se želje izključujejo. To me je naučila moja tastarejša hči, ko mi je nedvoumno pokazala in zelo zelo jasno povedala, kaj ji ni všeč. Takrat je meni naredil klik v glavi in vsi ostali niso bili več pomembni. Kako bo komu zoprno, kako bo kdo žalosten - ni bilo nič v primerjavi s tem, da je žalosten moj otrok (pa ne zato, ker ne bi dobil nove igračke, da ne bo kdo vsega vzel iz konteksta). Malo me čudi, da tebi ta klik še ni naredil kljub temu, da ti dajejo otroci zelo jasne znake in da zelo lepo povejo, kaj jih moti in koliko jih to obremenjuje. Ne jemlji tega zlahka, ampak se poglobi v njihovo doživljanje - in ti bo gotovo počilo. Od takrat naprej sem neprimerno bolj srečna in tudi veliko bolj mirna. Vem, da delam tako, kot je za nas najboljše in se nikomur več ne opravičujem zato. Nimam več slabe vesti. Uživam življenje in imam dobesedno ogrooomno energije več, pa celo bolj zdrava sem! Ne moreš verjeti, koliko enerije ti lahko pobere takole nesmiselno tuhtanje, kaj bi, če bi, pa kaj mogoče bo, če boš samo še malo potrpel tole in tole, itd... Včasih je enostavno treba naredit rez. pa skočit, pa magari v neznano. Ko si zanosila s prvim otrokom - nisi mela pojma, kaj te čaka, ne? Pa je bilo slabo? no, vidiš: neznano ni nujno slabo.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|