ronja
|
kalbo, podpis. Tudi mene bi veliiiiiko bolj bolelo, če bi lubi imel tako "prijateljico" ali "prijatelja" kot pa če bi pač nekje spal z neko žensko in mu ta seks ne bi nič čustveno pomenil... Sploh kar se tiče varanja imam jaz zelo podoben sistem kot to, kar piše Alenka Košiček (piše v Oni, sicer je ne poznam): da varanje ni samo seks ampak še marsikaj drugega in da je lahko to drugo hujše in bolj boleče... Enkrat je pisal en fant, da ima njegova punca do bivšega tak odnos: platonski, si pa vse zaupata - kot bi pisal tvoj mož, gita (čeprav ni bil on, ker on ne ve za vajin odnos)... In mu je bilo grozno hudo.
gita, ne vzet narobe, ampak kot si sama ugotovila je tvoj mož to zvezo ves čas čutil - morda je bil tudi zato bolj ljubosumen kot bi bil sicer - ker je čutil, da nisi čisto njegova. Ker res nisi! Njega ne spustiš blizu, njemu ne zaupaš toliko, kot si prijatelju, (če se prav spomnim, mu niti za vajinega otroka nisi povedala, ker pač takrat nista bila več skup)... Mogoče je zdaj čas, da malo premisliš, če si ni tvoj mož v vsem tem času že zaslužil malo več zaupanja .
Mogoče boš videla, da imaš lahko oboje... Ker tega bivšega tako ali tako nimaš več - imaš spomine ampak sama dobro čutiš, da to ni isto... Nima veze, katerega spola je prijatelj (se pa stvar gotovo zaplete, če je to tvoj bivši). Čustvena vez, ki je močnejša od tiste, ki jo imaš s partnerjem, je boleča za partnerja - in zate - saj si sama poimenovala to odvisnost, ki se ji nisi mogla odreči...
Ne vem, razmisli... Če živiš z nekom, imaš otroka z nekom... potem si verjetno zasluži precej zaupanja, ne? Misliš, da te ne bi tako razumel, kot te je bivši? Tako (na isti način) gotovo ne, te bo pa na drug način. IN ti je lahko v ravnotako veliko pomoč.
Vsak biviši ima kaj, česar noben za njim in pred nijm, ni imel in je super: moj prvi je bil straaašno romantičen (to je v najstniških letih luštno, zdaj bi bilo pa nepraktično), drugi je bil grozno impulziven (to je v najstniških letih seksi, zdaj bi pa znorela zraven ) S tem ni nič narobe, da ima vsak nekaj posebnega in imaš na vsakega neke svoje posebne spomine... Ampak tega ne iščem pri lubiju, ker tega zdaj niti ne rabim.Ti pa to, kar ti je tvoj prijatelj dajal, rabiš še zdaj. In ne daš možu šanse, da bi ti on to dal... Ni treba, da nam dajo partnerji vse, ampak čustvena bližina je pa res nekaj, kar naj bi nam oni dali... Vsaj zdaj, ko nimaš drugega, poizkusi, saj nimaš kaj izgubit...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Natisni
, jaz bi rajši gradila na tem, da bi moža spustila bližje k sebi. Ker oprosti, tudi če nisi imela s tem moškim odkar si v zakonu nič, je meni to večja prevara, kot pa sam seks. Pa ne, da človek ne bi smel imeti prijatelja, daleč od tega. Ampak po tvojem pisanju sodeč, je bil ON daaaleč na prvem mestu, šele potem nekje v ozadju pa mož.
)...no, strinjam se z Ronjo, Kalbotom in podobno mislečimi... 
