|
gita10 -> žalostna in v šoku (14.12.2010 9:26:51)
|
Povedala vam bom krajšo zgodbo. Pred skoraj dvajsetimi leti sem spoznala starejšega moškega, ki je kmalu postal moj prijatelj, ljubimec, mentor. Vendar ker sva vedela, da najine zveze moji starši ne bi odobravali ( zaradi let ... nihče od naju ni bil v zvezi ) sva jo skrivala.
Živel je v tujini, najini pa so bila vsa velika mesta po evropi, skriti kotički v dalmaciji....
On se je odločil in najino zvezo končal, ker si je želel, da si ustvarim družino z nekom svojih let. Sam ni mogel imeti otrok in je želel, da si vsaj jaz ustvarim družino.
Kljub temu, da sva se razšla sva se po telefonu slišala še skoraj vsak teden. Nazadnje prejšni ponedeljek.
ves čas nihče ni vedel za najino zvezo, danes prvič govorim - pišem o njej.
V petek sem ga želela nekaj vprašati vendar je bil njegov telefon izključen, prav tako cel vikend . Včeraj zvečer pa nisem imela več mira in sem poklicala nekega njegovega prijatelja, če mi lahko pomaga z njegovo novo telefonsko številko oziroma, če je odpotoval kam.
Povedal mi je, da je v sredu umrl in da je danes njegov pogreb.
Ne vem zakaj to sedaj pišem - pišem ker moram nekomu povedati , pa ne morem nikomer. Ker bi me vsi gledali postrani, ker ne bi nihče razumel zakaj sem skrivala vsa ta leta to zvezo.
Vem, da sem bila njegova edina ljubvezen. On ni bil moja edina ljubezen, ker res ljubim svojega moža bil pa je nekdo, ki bo celo življenje ostal v mojem srcu. Vedno bova imela Rim, Barcelono, Pariz, Singapur....
V prsih me neverjetno stiska ... ko bi se vsaj lahko zjokala.
|
|
|
|