Frodo Bisagin
|
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark Obstaja nekaj, kar razlikuje mnenje od stališča - sicer to, kar ti in marsikdo na tem forumu opredeljujete kot filozofijo - večji povdarek kognitivne komponente v odnosu do tega kar je predmet razprave. In stališče je utemeljeno bolj na emocionalni komponenti, kar pomeni je bolj priučeno, naučeno, skozi proces, ki se mu reče socializacija. In točno, odnos do nekega objekta, bodisi da gre za stvar, osebo ali dogodek, ki je najbolj usidran v stališčih, predsodkih, stereotipih, predstavlja največjo oviro v tem kar se razume kot zmožnost za premik v točki gledišča, ki šele omogoča miselni proces na podlagi katerega pridemo do nekega mnenja. In ko nekdo nasproti tem stališčem postavi svoje mnenje, ne vztraja toliko pri tem, da se isto razume kot zdravo za gotovo, ampak si bolj prizadeva, da se stališče, ki se ga generalno razume kot normalno in edino pravilno, postavi pod vprašaj. Skratka, to kar se tukaj najbolj pogosto razume kot filozofiranje je sprevračanje stališča, da je nekaj izključno prav ali narobe oz. normalno ali abnormalno. Vcasih se problem pojavi v cisto komunikacijski obliki - jezikovno funkcionalni. Jezik nam je tako samoumeven, da ne vemo kaj sporocamo in kaj besede kontekstualno pomenijo, kaj je za njimi. Na pragu tega je članek : http://www.pei.si/Sifranti/ResearchCenterPage.aspx?id=9 . Tako zelo splosno in nezahtevno, vendar zanimivo in poucno branje.
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! (Ivan Cankar)
|