Frodo Bisagin
|
IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark Tolerantnost je .. kaj pravzaprav.... in kaksne veze ima tolerantnost z brezpogojno ljubeznijo?... In brezpogojna ljubezen je... kaj pravzaprav? Ljubiš otroka kot osebo ne glede na njegovo vedenje, ki ga ne toleriraš. Starš ljubi svojega otroka, vendar kljub temu korigira dejanja otroka, ki ga ne odobrava - vzgajamo skladno z lastnimi vrednotami bolj ali manj tolerirajoč otrokove značilnosti. Zakaj izraz tolerirajoč... morda pa zgolj sprejemamo, morda nam nekaj kar nas na drugem cloveku moti, pa moramo tolerirat pri nasem otroku ne moti, ne zato ker dela drugace, temvec ker je to on - nas otrok.... Ljubiš tudi drugega človeka (partnerja, starša, prijatelja) kot osebo ne glede na njegovo vedenje, ki ga ne toleriraš. Kot sem ze napisala, nisem prav prehudo tolerantna oseba. To da toleriram necigar vedenje ker mi ni vsec, pa ljubim to osebo je za bolj take... tolerantne. MOra biti hudo naporno ziveti tako.. od starsev se odselis, od partnerja locis, od prijatelja oddaljis... ko ti njegovi postopki/vedenje ne ustrezajo vec... Obrnima - nekogaršnje vedenje v pretežni meri ne toleriraš ali lahko potemtakem brezpogojno ljubiš? Svoje case je bila tema o brezpogojni ljubezni. IMO edino lastnega otroka (rojenega in/ali posvojenega) lahko brezpogojno ljubis. Kot tudi iz najbolj zgodnje mladosti brezpogojno tudi vraca in daje ljubezen. Mnenja nisem spremenila, pa je tvoje vprasanje glede na navedeno povsem nesmiselno. Partner me tepe/vara, njegovo vedenje ni v skladu z mojimi vrednotami, preziram nasilje, vendar z njim/njo vztrajam do konca svojega življenja. Kateri višja prevladujoča kategorija lahko zasenči prezir do nasilja, neodobravanje takšnega početja, skrb nad svojim psihičnim in fizičnim zdravjem??? Brezpogojna ljubezen do drugega? Ali le toleranca iz strahospoštovanja do nečesa ali nekoga, ki je več kot jaz sam, vera, sprejemanje svoje usode, ki je položena v roke nekomu ali nečemu drugemu, trpim ker je to zaradi česar trpim mnogo večja stvar od mene samega, česar jaz sem samo delček - skupnost, mit, ideologija, višja sila, zakon, bog i batina itd. Pridemo do tistega kar si rekla - ljudje iz peskovnika, oz. nedorasli razmeram sedanjosti, nedovzetni za možnosti, ki jim jih družbeni ustroj nudi itd. Nepotrebno generaliziranje? Po svoje nepotrebno. Ker ves kako pravijo : srecni ljudje so si vsi podobni, nesrecni so pa vsak na svoj nacin nesrecni. Tako ljudje imajo vsak svoj vzrok zakaj delajo nekaj kar jim ni vsec oz. ni v skladu z nekaksnimi njihovimi naceli. generalizitati vzrok.. edino ce ga povsem nasplosno strnes v druzbeno in iskustveno prisilo. Ugotovila sva, netolerantnost je v določenih okoliščinah pogoj za preživetje. Razmišljam, za kaj gre tukaj - sprejemanje človeka kot takega, ker ga brezpogojno ljubim, čeprav ne toleriram njegovega destruktivnega vedenja v odnosu do mene??? Ce gre za prezivetje gre tezko v isti sapi za sprejemanje cloveka. Sprejemanje cloveka, ljubezen.... ne gre skupaj z netolerantnostjo. Po vsej logiki, v kolikor ljubim sebe do te mere, da ne bom dovolil, da me kdo drug prikrajša za življenje, bo verjetno moja instiktivna gesta, dejanje usmerjeno v izogib nevarnosti - ali izničiš nevarnost ali se od nje umakneš, tudi če obstaja želja, da bi se je znebil pa ne morem, je takšna nevarnost v primerjavi s tem, kar bi nas čakalo brez nje zanemarljiva (primer naših babic, ki so bile brez druge možnosti oz. je edina možnost bila še večje tveganje - samo preživetje), pa se prilagodimo, sprejmemo. Logicno je, da ce ne mores resiti problema v 100% zadovoljstvo, ga resis da si cim bolj zadovoljen, torej nek maximum na pr. 80% ali 60%.... toliko je maksimum in to je to... in ja, prilagodis, se pogoltnes.. na koncu celo mislis, da je to super.. ker je druzbena komponeneta (pre)mocna . Ljubi drugega kot samega sebe, kdor tebe s kamnom ti njega s kruhom, kdor te udari mu nastavi tudi drugi obraz... Brezpogojna ljubezen, toleranca, oboje ali samo navadna ideološka kozlarija? Mogoče tehnofil da kakšen komentar.
_____________________________
Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan! (Ivan Cankar)
|