frost
|
Glede na to, da nihče ne ve točno niti od kod avtizem izvira, niti kaj ga pravzaprav povzroča, je enako neustrezno govoriti tako o tem, da avtizem ni ozdravljiv, kot o tem, da je ozdravljiv. Avtizem je uradno zaenkrat opredeljen kot doživljenjska razvojna motnja. O pravilnosti te trditve se žal zaenkrat še znanost ni uspela točno prepričati, ker obstaja veliko primerov, ki jo potrjujejo, kot tudi obstaja veliko primerov, ki je ne. Na grobo poznamo dve vrsti terapij za otroke z avtizmom- vedenjske (recimo ABA) in biološke (recimo protokol po katerem dela društvo DAN). Ene in druge so se izkazale za uspešne. Dejstvo je, da so nekateri otroci s pomočjo ABA terapije dobesedno premagali simptome avtizma, se naučili kompenzirati v tolikšni meri, da se simptomov ne opazi več in kot taki več ne sodijo pod diagnozo motenj avtističnega spektra. Take otroke bi jaz uvrstila pod otroke, ki sicer imajo avtizem, hkrati pa imajo tudi dovolj sposobnosti kompenzacije simptomov, da se ti več ne opazijo. Za takega otroka torej lahko rečemo, da ima avtizem (doživljenjsko motnjo), imel ga bo celo življenje, njegov način razmišljanja bo vseskozi drugačen, vendar se bo naučil dovolj spretnosti, da bo v svetu 'normalno' funkcioniral. Ko pišemo, da je avtizem doživljenjski torej ne mislimo na to zgolj z negativnega stališča. Saj avtizem ni smrtna obsodba. Je težko, zelo težko, ni pa konec sveta. Drugo dejstvo je, da so nekateri otroci imeli simptome avtizma, in jih s pomočjo diet po protokolu DAN tudi premagali. Pri teh otrocih se je pokazala netoleranca na določene snovi, starši so sledili dieti, otrokovo stanje se je izboljšalo, simptomi izginili. Takemu otroku bi jaz recimo rekla, da dejansko je ozdravljen. Ker so se v tem primeru simptomi pojavili zgolj iz bioloških vzrokov in z dieto tudi izginili. Še vedno se mi pa recimo ne zdi prav, da društvo DAN veselo napiše, da je avtizem ozdravljiv. Dieta je pri nekaterih primerih vsekakor učinkovita. Ampak to je enako kot če napišemo, da je rak ozdravljiv. V nekaterih primerih je. V mnogih žal ni. V vsakem primeru bi šlo torej za zavajanje. (ne me požret, da primerjam avtizem z rakom-zgolj zarisujem na primeru, ki je vsem bolj ali manj poznan.) (*Začetek Frostove teorije*globok vdih*) Iz tega bi jaz domnevala, da obstaja več vrst avtizma (ne mislim vrst motenj ki sodijo pod spekter), kot tudi več možnih vzrokov avtizma. Prva skupina so motnje, ki nastanejo iz genetskih vzrokov, brez vpliva česarkoli drugega. Druga skupina so motnje, ki sicer imajo genetski vzrok, vendar se ta sproži zgolj pod vplivom določenih faktorjev(na primer cepiv). Tretja skupina so motnje, ki imajo ali nimajo genetskega vzroka in se pojavijo zgolj pod vplivom določenih dejavnikov iz okolja (recimo glutena v hrani) in ko umaknemo te vplive tudi izginejo. Prva in druga skupina bi torej spadali pod motnje, pri katerih pomaga primarno vedenjska terapija (otrok ima celo življenje avtizem, pa če je to opazno ali ne), tretja skupina bi spadala pod motnje pri katerih pomaga primarno biološka terapija (otrok ima avtizem zaradi vzrokov iz okolja in če odstranimo te vzroke, tudi simptomi avtizma v veliki meri izginejo). Lahko bi prišteli še četrto skupino, v katero spadajo recimo motnje, ki imajo genetski vzrok, ki primarno povzroči avtizem, temu pa se doda še netoleranca na določene snovi iz okolja, ki simptome še sekundarno poslabšajo. Tak otrok bi recimo napredoval ob dieti, kljub temu pa bi še vedno bili prisotni določeni simptomi avtizma. (*konec Frostovih teorij*izdih*če vas ob tem odstavku navdaja jeza, preštejte do 10, ne si lomit prstov na tipkovnici*) Preden kdo začne skakat v zrak, naj dodam, da je zadnji odstavek Frostovo bolj ali manj lastno razmišljanje, ki zaenkrat nima neke znanstvene podpore (vsaj jaz še nisem našla kakšne raziskave, ki bi se ukvarjala s tem), in je sklepano zgolj po mojih izkušnjah z otroci z avtizmom, ki jih poznam. Seveda je Slovenija premajhna in terapije premalo učinkovite, da bi bilo mogoče narediti konkretno raziskavo. Se mi zdi pa bolj logično, da obstaja več možnih vzrokov avtizma in posledično tudi več 'vrst' avtizma. S tem upam, da sem tudi razložila, zakaj tu in tam napišem, da je avtizem 'doživljenjska' motnja. Čisto uradno je tako opredeljen. Lahko tudi napišemo, da je 'vseživljenjski', saj obarva vsa občutja, vse zaznave, vse življenje. lep pozdrav
|