scorpiogirl
|
IZVIRNO SPOROČILO: tinkatonka80 Hvala za odgovore,Mič,hvala za napisano. Ja,je problem tudi v moji primarni družini,ker se starši niso razumeli in mama ni mogla stran ( trije otroci,nobenih sorodnikov po njeni strani,ki bi ji pomagali).In zaradi tega sanjam o eni lepi družini verjetno,po drugi strani pa kar vztrajam,čeprav vem,da to nikamor ne pelje.Moji mami se vsa ta leta takega življenja,kar precej na živcih poznajo.Zdaj ko je na svojem ne več toliko,prej pa je bila grozna. Sem se pogovorila z mojimi pa je babica seveda zato,da prideva.Prav tako bi lahko šla k mami,samo ima partnerja,s katerim se kregata pa pije,pa sem rekla da bi bilo še slabi kot je.Bi mi pa finančno pomagala.Sta mi pa rekli,naj še malo počakam,pa naj se ne kregam in živciram.Počakam toliko,da res dobro premislim vse skupaj,ker nazaj it bi bilo zelo teško ( če bi hotela). Sem opazila,da odkar ne stavkam več in delam po njegovem,je skoraj super mož z občasnimi izpadi.Edin problem je da meni to ni všeč.Da mi je tak odnos poniževalen. tak odnos je poniževalen. seveda je super mož, če pa mu odnašaš rit in si taka, kot on hoče. Zadnjič je sicer sam od sebe pomil vsa okna in tla ko naju ni bilo,pa otroka večkrat sam vzel,in se mi zdi,da sem jaz prehitro zadovoljna in vsa optimistična.Kaj bi vi pričakovali,da se spremeni če bi želeli ostati?Meni bi kakšen odgovor veliko pomenil,ker imam očitno res prenizka merila zase.In sem se nad vsem tem zamislila šele ko sem se vprašala,da,če bi imela hčerko in bi bila v istem položaju,kaj bi si želela zanjo. drži se tega, da pomisliš, če bi bilo to dovolj za tvojo hčerko (če bi jo imela). In ne zadovolji se z nič manj!!! Danes sva se celo pogovarjala in je rekel,da se mu zdi,da je depresiven in da bi razumel,če se odseliva,ker ne ve če bi sam lahko tako živel.Ko sem mu predlagala zdravnika,je rekel ne.Zdaj pa sploh ne vem kaj naj. izgovori! Če bi bil res depresiven, bi tudi ti opazila! tako je pa to tak prikladen izgovor in še način, da te še malo bolj priklene nase. Če sem bolan, pa itak ne bo tako grda, da bi šla. Ne upoštevaj, ne poslušaj, ampak misli samo nase in na svojega otroka! Naredi tako, da bo dobro za vaju. Če do sedaj ni mislil na vaju, če ne poskrbi za to, da bi bilo vama lepo, potem ni vreden oklevanja! Še nekaj ... ko smo bolni, gremo k zdravniku, da nas pozdravi. Depresija je bolezen. če noče k zdravniku, naj se sam zdravi. Brez obremenjevanja tebe in otroka. Zaslužita bolje od očeta/moža, ki se noče "pozdravit". Me je pa precej prizadelo danes,ko sem dala malega spat in sem slišala,da govori s taščo na stopnišču.Čez 15 minut je še vedno govoril,pa sem šla zapret vrata,ker sta bila glasna,da se otrok ne bi zbudil.In mi je tašča rekla,da govorita o službi ipd.,ko pa jaz njemu kaj rečem,da bi se pogovorila,pa dobim nazaj,da to ni moja stvar. torej tudi njegovo počutje (kakršnokoli) ni tvoja stvar. Simpl. Očitno imaš možnost iti, tako da nič ne čakaj in pojdi. Bo nekaj časa težko, ko boš zadihala (in ugotovila, da končno lahko svobodno in mirno dihaš), ti tud sekundo ne bo žal, da si šla. Meni se to ne zdi normalen odnos ( med nama),tudi se mi ne zdi normalno,da finančne probleme toliko starega sina rešujejo starši.Ampak potem vedno slišim da so moji starši slabi,ker ne pomagajo.S tem da jaz sploh nočem da bi mi pomagali podpirati brezposelnega moža.Ker zase in za otroka imam dovolj denarja zanj pa ne in tudi nevem zakaj bi imela,če vedno reče,da to ni moja stvar. tvoj mož ni star 15 let, niti ne študira, da bi ga morali starši finančno podpirati! veliko slabši so starši, ki svojemu otroku vse porinejo v rit in ga ne naučijo občutka odgovornosti kot pa tisti, ki ne financirajo vsake muhe svojega otroka in ga podpirajo, da se osamosvoji. saj mislim, da sama veš, kaj je treba storit, pa rabiš še eno malo "brco v rit". če bi se hotel spremenit (in s tem obdržat vaju z otročkom), bi si še isto popoldne (oziroma res čimprej) našel službo. ker iskati službo ne pomeni, da se z mamo pogovarjaš o službi, ampak aktivno iskati ... se prijaviti na Zavod, pošiljati prošnje, klicati ... oziroma pač sprejeti ponudbo tvojega sorodnika in delati tam, dokler ne bi našel kaj boljšega. ne bodi zadovoljna s tem, da malo pospravi doma! najbrž ti bo ta pomita okna še neštetokrat metal naprej ... glede na to, da ne dela, bi se moralo vse delo doma deliti med oba. če ti več skrbiš za otročka, on skrbi za celotno gospodinjstvo ... pere, kuha, pospravlja! ne pa enkrat pomije okna in je že totalno spremenjen. sicer po napisanem ne verjamem, da se bo spremenil (niti toliko občutka nima za svojega otročka, da bi potiho govoril, ko mora dete spati ), ampak če že ... bi se moral res spremenit, ne le občasno kaj naredit. Najprej poiskat službo v čimkrajšem času (in ne gledat na to, da mora bit neka bajna služba to), ker je dolžan prispevat vsaj nekaj € v vaše gospodinjstvo. če ni denarja za hrano in plenice, potem ga tudi približno ne bi smelo biti za kavice in cigarete! družina mora biti prva, sploh, če gre za malega otroka! oprosti, če sem "kruto" napisala ... ampak res mislim, da rabiš en zagon, da spokaš. pa ne čakaj nevemčesa, ker ti ne bo žal, če boš šla. se pa drži tega, da, ko prestopiš vrata, ne prideš več nazaj, pa če ti obljubi nevemkaj. pa srečno
_____________________________
Ni nam dolgčas :)
|