ronja
|
Sem že veliko razmišljala o tem,samo mi zmanjka moči za odločitev.Čeprav vem,kaj bi bilo prav zame in za otroka. Če veš, potem začni delat na tem. Saj ni treba, da danes spakiraš in jutri greš. Lahko danes pokličeš babico, da se pojutrišnjem oglasiš pri njej, kjer jo malo povprašaš,... greš naslednji teden do svojih in jima razložiš situacijo (pač vsakemu posebej "due to the circumstances" ), še enkrat predlagaš pogovor svojemu in mu razložiš, kaj nameravaš, vkolikor se zadeve drastično ne spremenijo, se pogovoriš s taščo in ji poveš, da pač nisi ti zadolžena za njegovo vzgojo in se tega ne greš več, sploh glede na to, da mu onadva dajeta denar za njegove traparije,... in si že na pol poti! Mogoče bo po teh ukrepih vendarle ugotovil, da vajini preprički niso samo prepirčki, ampak da je tebi dojadilo. In mogoče se bo potem celo kaj spremenil. Ampak to je že drugotnega pomena - glavno, da ti spremeniš situacijo, v kateri si se znašla. Vsekakor vsak od nas kdaj rabi brco v rit: ti da se premakneš iz pat pozicije, on da se premakne v katerokoli stran. Ko sva midva z lubijem končala faks, sem jaz dokaj hitro dobila zelo fajn službo (sicer za določen čas, ampak vseeno fajn), ki se je sicer začela šele naslednje leto, ampaj je bila pa ziher in sem jo seveda sprejela, medtem oz. predno sem začela delat tam, pa sem delala svega i svašta prek ŠS in tudi v tej bodoči službi. On pa ni dobil službe v poklicu, za katerega sva študirala, vendar bi lahko dobil tako, ki je sicer dobro plačana, ni pa mu bila zanimiva. In je kar nekaj časa kar bluzil in njegovadva sta ga pri tem 100% podpirala - sploh njegov oče, da naj nikar ne hodi na razgovore za te druge službe, da naj počaka na tako, ki mu bo všeč. Vse lepo in prav, če govorimo o 2-3 mesecih - narobe - za moje pojme, če govorimo o 1 letu ali več. Sva sicer oba študirala še naprej podiplomca, tako da ni, da ne bi čisto nič počel, ampak vseeno pa ni delal nič drugega kot pač tega podiplomca (predavanja imaš samo petek, soboto in nedeljo), niti prek ŠS. POtem sem ga mal brcnila v rit, da naj nekaj začne počet - da če noče delat tega, pa naj dela nekaj drugega - ker to, da ždi doma (pri njem doma mu ni bilo treba nič delat, pri nas doma pa sva večinoma skup kuhala), mu samo samozavest jemlje, pa še težko ga bo nekdo zaposlil čez par let brez delovnih izkušenj... In je bil takrat kar malo užaljen, da ga silim it delat nekaj, česar ne mara in da ne zaupam, da bo dobil sanjsko službo (ja, sori, če sem tok realista, da vem, kok je služb v našem poklicu, pa da zelo redko trofiš sanjsko za prvo službo...) Ampak je čez čas le šel in sprejel tisto nezanimivo službo. In se tam ogromno naučil. In prav zato, ker je imel že delovne izkušnje, je dobil službo, ki si jo je res želel. Evo, kako se ti obrne! In zdaj mi je hvaležen, da sem ga brcnila v rit in ve, da mu je prejšnja služba zelo dvignila samozavest in čeprav mu je bilo grozno v tisti službi, je iz nje ogromno odnesel in mu je zdaj v tej službi ravno zato lažje. (sem ga pa 100% podpirala pri tem, da je zamenjal službo, ko je dobil priliko, čeprav je bila nova več kot pol manj plačana, recimo. Meni je važno, da je srečen - če nič ne dela, ni srečen.) Zato vedno pravim, da če imaš nekoga res rad, mu boš povedal to, kar mu gre, oz. kar rabi, čeprav tega ne mara slišat in čeprav bo jezen nate in užaljen itd... ker ga imaš rad, pač tvegaš, da te takrat ne bo maral in bo o tebi mislil slabo, ker ti je bolj važno to, kaj je zanj (dolgoročno) dobro. Sam od sebe se pa nihče ne spremeni, vsak rabi nek dražljaj (beri: brco v rit). Šele ko vidiš, da tvoje vedenje ne vpliva dobro na tvoje življenje, si ga pripravljen spremenit. Dokler se ti vse zdi ok, pač živiš tako kot živiš. ;ene tista izjava sicer ne zmoti toliko, ker se mi "ljubeznivo obkladamo" z vsem mogočim, ampak to ni nikoli grdo mišljeno niti grdo rečeno - saj če rečeš: o, ti moj pujek ti, je tudi pujs žival, tehnično gledano... Odvisno od tega, kako je to rekel. Če se s taščo dobro razumeta (razen v tem, da mu rit odnaša), potem vseeno kdaj daj otroka, da ga pazi, pa ti medtem kak izpit dokončaj, ti bo lažje, ko boš šla na svoje, če boš imela izpite pošlihtane in boš samo diplomo kljucala ob večerih, ko bo dete spalo. Vso srečo in pojdi po malih korakih, samo ves čas hodi, pa bo!
|