IZVIRNO SPOROČILO: buči

Sicer pa ... nikogar ne zagovarjam, delam z mladimi in niso vsi isti. Tisti, ki so taki, kot jih opisujete zgoraj, kličejo po pomoči. Ker nimajo staršev, kot naši otroci, s katerimi bi se lahko pogovarjali, komer bi lahko zaupali, ker jih ni nihče naučil reda, ker jim ni nihče povedal, da se je treba držati pravil, ker iščejo neizmerno potrditev, pa žal v napačnih stvareh, ker išejo ljubezen, pa žal s pomočjo pijače in drog, ker mislijo, da si bodo našli po tej poti prave prijatelje, pa žal najdejo le veliko praznino, razočaranje in  - kot ste pisale - zavračanje družbe.

Torej: ne glejte stran, reagirajte! Reagirajte tako, da svoje otroke vzgajate drugače, da ste tu za njih. reagirajtze tako, da ne izpostavite sebe. Ne bojte se poklicati policije in narediti prijave. Šole imajo varnostike, stopite do njih, naj uredijo zadeve oni, če ne, stopite v šolo do ravnatelja, ker je dolžan zaščititi dijake oz. šolarje, če tuji mladoletniki postopajo okrog šole. Pišite na občino, govorite o teh problemih, opozorite druge, kot ste to naredile tu - zato, da družba tega nikoli ne bo sprejela, da tako pa pač je, da smo stari, da so mladi danes drugačeni. Da, so drugačni, ampak so revni: nimajo ljubezni, nimajo časa, nimajo pravih prijatelje. Spet poudarjam, ne vsi, ampak jih je pa vedno več.