Anonimen
|
Joj, dušica, a vedno tako kompliciraš ? Ne vzet to kot kakšno hudo kritiko, ker ni tako mišljeno, ampak v prvem postu si napisala, da je v zadnjem TEDNU prevzel velik del obveznosti (finančno in časovno, če sem prav razumela) do hčerke. Glej, če men vprašaš, sama pri sebi postavljaš veeeliko preveč vprašanj v smislu, kaj bo, če bo, ko bo in predvsem si na ta vprašanja tudi postavljaš odgovore, za katere ti nisi pristojna. Odgovore moraš poiskati pri partnerju in mogoče te bo z njimi celo presenetil. Mogoče bi pa njega vprašala, kako se počuti, kaj ga skrbi, pa mu ti zagotovila, da bo vse uredu, da se boste vsi potrudili in da bo njegova hčerka vedno sprejeta pri tebi. Mogoče pa njega skrbi, da boš ti sedaj, ko pričakuješ svojega otroka, njegovo hčerko začela gledat postrani. Saj sem prepričana, da ne in verjetno si mu to že povedala. In do konca nosečnosti imaš še celih 8!!!! mesecev, to je še veliko časa, tvoje telo se še navadilo ni, da ima v sebi novo bitje. Prehitevaš dogodke . Vzemi si čas, da se stvari razvijejo, da se novica o nosečnosti sploh vsede v glavo, tebi in partnerju. Jaz sem se začela počutiti resnično noseča, z vsakim delom svojega telesa šele tam okoli 18. tedna. A veš, tudi moški imajo čustva, le da jih marsikdaj ne znajo ali nočejo pokazat in predvsem so zelo občutljivi glede svojih hčerk. Glede njegovega odnosa: on je že dal eno nosečnost skozi in zelo verjetno sedaj na nosečnost gleda kot eno čisto normalno, fiziološko stanje telesa, ne kot nekaj posebnega. In to nosečnost tudi je - eno čist normalno stanje telesa, ne bolezen, ne karkoli drugega. In zato tudi njegova reakcija - pač si noseča, nič posebega. Daj torej času čas, da dozori. Pa lepo, mirno nosečnost, ne se preveč sekirat, ne se preveč obremenjevat, uživaj, spi, lenari, kar ti pač paše in pobožaj trebušček.
|