SOULatka
|
jaz sem imela podoben primer: moj partner je starejši od mene, ima hčerko iz prejšnega zakona. Ko sem mu povedala, da sem noseča, se mu je skoraj svet podrl. Naštel mi je nešteto razlogov zakaj mu ni: od tega, da je že to dal skoz, da je bilo super, ampak ne bi še enkrat šel čez vse skupaj; da so mu zdaj druge stvari pomembne, da bi rad drugače užival; da mu ni varuške za "špilat"; da zdaj lahko gre kamor hoče, kdaj hoče... skratka: miljon izgovorov pač, zakaj ne... sva se odločala, gor in dol, ja ali ne,....on ni vedel kaj naj, jaz ne.. no potem pa sem jaz rekla, sama pri sebi in sebi na glas- da se bom sama odločila, prevzela vso odgovornost, skrbela za otroka po svojih najboljših močeh, in da bo, kako pač bo. Vedela pa sem v svojem srcu, da si tega otroka resnično želim in ni bilo moškega-njega, nobene žive sile na svetu, da bi mi preprečila, da ga nebi imela. V sebi sem čutila neverjetno moč in ZAUPANJE v življenje, ki mi ga je dajal moj otroček v trebuhu, da sem mu skoz hvaležna za to. Vsi so mi govorili, da ne bom mogla počet več nekih stvari, da se ti življenje obrne na glavo, da.... Sem pa večkrat mojemu partnerju rekla: počakaj, kako bo, ko se rodi. Še vedno lahko greš! Naj povem, da je danes vse ok. Ima ga zelo rad, tudi njegova hčerka ga ima zelo rada. In tudi, če nebi bilo tako, pa bi sama zmogla pravtako. Poslušaj sebe, prisluhni si, in vedela boš, kaj si resnično želiš.
_____________________________
Vse je tako, kot je. Samo naš odnos do tega je pomemben, In tega lahko vedno spremenimo, saj mi odločamo o njem!
|