Gina
|
Nisem utegnila brati vseh odgovorov, vendar se mi zdi, da ti ni jasno nekaj: Tvoja deklica te je že milionkrat slišala, kaj ti želiš od nje, vendar njej ni v interesu, da bi te ubogala. IN obe se vedeta najbrž nerazumno. Ti, ker ji nekaj pripoveduješ in pripoveduješ in pripoveduješ (pa vidiš, da ne zaleže, pa še kar nadaljuješ) in tudi ona, ker konstantno reagira na tvoje govorjenje in vzbujanje oblčutkov krivde enako- ne šmirgla te 5%. A ni tako? Torej moraš ti spremenit svoje vedenje do nje. Nehaj ji pripovedovat, ampak ukrepaj. Kakšne posledice je imelo njeno zadnje vedenje, ki je bratca spravilo v bolnico? Tvoje pripovedovanje ali tuljenje ni ukrepanje, ker ga ona sliši kot bla bla bla. Štekaš? Vsakič, ko se deklica ljubosumno vede, jo odstrani iz vaše bližine ali kaj podobnega. POvej ji, da takega vedenja ne misliš prenašati in se ne jezi, samo reagiraj. Takoj in vedno. Če ti to naredi tik preden kam greste, jo pusti s kom doma, če ti to naredi na obisku, takoj vsi skupaj zapustite prizorišče, če ti to naredi tik preden bi npr. ona morala imeti nastop, pač ne greste na nastop. Zanesljivo bo nehala, samo ti nisi dovolj vztrajna. Moraš pa vedeti, da so nekateri otroci že gensko tako naštimani, da je z njimi mnogo več dela kot z drugimi otroki, v bistvu kasneje pogruntajo, da ne bodo nikamor prišli s svojo taktiko. Ampak, če mi dovoliš malo heca, ima to po tebi, ti tudi nisi poštekala, da prigovarjanje ne pelje nikamor, pa kar ponavljaš in ponavljaš... Aja, preberi si knjigo: Odgovarjanja. Ne vem več, kdo jo je napisal. Čudovita knjiga je.
|