Sofi
|
Naš ati pa še ni ati, jaz pa še nisem mami, bova pa to postala avgusta. Komaj čakam...
Če vaš ati res toliko dela, potem ga poskusi razumeti, saj se vendar trudi za svojo družinico. To da se pa najbolj ne znajde z malčkom, je pa spet čisto običajna stvar, saj "samo mamice vedo kaj je najboljše za tamale".
In treba je priznati, da mogoče atiji niso toliko krivi za to, ker ko pride otroček s porodnišnice, so mamice čisto obsedene z njim in drugih družinskih članov ne pustijo dovolj blizu, jim ne zaupajo "svojega" komaj rojenega otročka. Vse hočejo same postoriti, ker le tako bo za otročka res poskrbljeno. In tako se atiji navadijo na to, da bo že mami poskrbela za vse. To se pač dogaja pri večini mladih družinic.
Nočem te napadat, ampak zakaj že prej nisi večkrat uprizorila situacije, ko res moraš nujno nekam odhiteti in mu otročka poriniti v naročje, saj je njegov ati. Enkrat za pol ure, nato več, da se navadita en na drugega.
Saj vem, lahko je biti pameten ko sploh nisi v določeni situaciji in ko se bom znašla v isti ali podobni, se bom spomnila, kakšne "bedarije" sem nekoč pisala...
Najbolj pomembno je, da se imamo RADI in se poskušamo razumeti, na to ne pozabi.
Ko te razjezi, pa le daj to iz sebe, nato pa se spomni tistih vrlin, ki ti pri njem tako ugajajo.
Nihče ni popoln.
Največ se pa doseže na lep, prijazen način, ne jezi se preveč, ne očitaj mu, predstavi mu nego otroka na njemu zanimiv način in ne kot nekaj,kar mora biti opravljeno.
Preveč sem že napisala, pa nikakor ne morem napisati tistega pravega...otrok ima dva starša, ki morata oba zanj skrbeti, večji del nalog pa vseeno pade na mamico. In to se vrne takrat, ko malček ob kakršnikoli stiski najprej pokliče mami in mami je tista, ki ji najbolj zaupa in ga najbolj potolaži. Takrat so pa atiji prizadeti...
Lahko noč
|
Natisni
