Anonimen
|
 tale tema je pa iz naftalina potegnjena.No še en recept kaj naresti iz kostanja.
Kostanjev puding
Sestavine: 500 g kuhanega in olupljenega kostanja, 200 g surovega masla, 2 jajci, 150 g sladkorja, zavitek vanilijevega sladkorja, pol zavitka pecilnega praška, 2 žlici ruma, 3 dl sladke smetane, 3 žlice sladkorja v prah, 10 celih kuhanih kostanjev in 50g čokolade za kuhanje.
Priprava: Rumenjake penasto umešamo s surovim maslom in sladkorjem , doddamo vanilijo, pretlačen kuhan kostanj, pecilni prašek in rum. Nato vmešamo še trd sneg in rahlo premešamo. Zmes stresemo v model za narastke in kuhamo v sopari približno 1h. Kuhan puding previdno položimo na plitev krožnik in pustimo, da se dobro ohladi. Jed lahko poljubno okrasimo.
Kostanj v sezoni sicer lahko kupite pri kostanjarjih in tudi vsaki večji samopostrežni trgovini, vendar ima prav nabiranje kostanja v jeseni poseben čar. Zato si le rezervirajte kak sončen vikend za prijeten izlet v gozd, ki ga boste zaključili s kuhanjem ali peko kostanja v krogu družine in prijateljev ter tako izkoristili lepo priložnost za druženje in pogovor.
Pa nekaj podatkov o hrambi kostanja.
Kostanjeve plodove lahko najbolj pogosto uživamo kuhane ali pečene. Kandirani s sladkorjem ali marcipanom, pri nas niso bili v navadi, so pa kulinarična poslastica nekaterih Sredozemskih dežel. S škrobom bogati plodovi so primerljivi z koruzo, v prehrani lahko nadomestijo krompir. Zmlete v moko lahko uporabimo za številne malce drugačne jedi, kot smo jih vajeni med letom. Med priljubljenimi so; kostanjev puding, torta, kostanjevi štruklji in celo kostanjeva marmelada.
Za pripravo najrazličnejših jedi je zelo uporaben kostanjev pire. Kostanj skuhamo, olupimo in pretlačimo, ustrezno količino nato stresemo v PVC vrečko in zmrznemo. Tako pripravljen pire lahko čez vse leto uporabljamo za juhe, enolončnice, nadeve in sladice.
Kostanj lahko hranimo v zabojčkih štiri mesece in več, kjer bodo ostali sveži pri temperaturi do -1°C in relativni zračni vlagi 80%.
Kje raste:
V Sloveniji raste kostanj na toplejših gričevnatih legah; večja rastišča pa so zlasti na Primorskem in v Beli krajini. Na manjših površinah ga najdemo v okolici Ljubljane, v Zasavju, Halozah, na Dolenjskem in Štajerskem, raztreseno pa raste povsod z izjemo Koroške
|
Natisni
. 
ni ravno tip za po šumi letat, jaz pa nimam pojma, kam jih iti brat, pa še z dojenčico 
