pogrešam ga oziroma mislim da pogrešam najine pogovore. najhujše je pa to, da sem videla, da je zame še našel zamenjavo, pri tem mislim, osebo s katero se bo pogovarjal o najrazličnejših stvareh. sploh se ne slišiva več, imam občutek, da se bova res oddaljila, pomoje bi bilo to še najbolje zame, ker mi ni lahko. 
sem pa spoznala nekeka fanta, res zanimivega fanta. res sva se takoj ujela. samo kot vedno, ne more biti vse popovna. in tudi tukaj ni. ta fant ima punco. no saj nič nisva imela, sva se samo pogovarjala, samo se je res videlo, da sva se ujela. upam, da ga še kdaj srečam, ker mi je res fant na mestu. 
potem pa še učerejšna žurka. vse je bilo super, dobra muska, dobra družba. samo v nekem trenutko bi najrajši zakričala: "zakaj sem lučka". dve prijateljice in obe2 sta bile s svojima fantoma. jaz pa sem morala iti zraven, ker sem oblubila. 
resnično si želim nekoga =(