Za današnji dan sem imela veliko načrtov. Zbudila sem se (oz. me je Lan) že ob 4.30 in nisem mogla zaspati nazaj. Premlevala sem, kaj vse moram danes storiti. Nekako sem vseeno zaspala nazaj in vstala polna elana.

Zjutraj sem se s taščo zmenila, da bo danes Lan pri njih do 16h. Oooo, imam ogromno časa za svoje opravke. No ja... Iz službe letim na banko in takoj nato domov, zmečem vase kosilo in hitro pred prenosnik. Aja, žejna pač ne morem nič narest in opa... polijem deci in pol vode po prenosniku. Panika! Nobenega zraven, da bi mi pomagal pivnati vodo iz vseh kotičkov. Prva stvar, ki sem jo imela pri roki je bil partnerjev pulover, za katerega sem ugotovila, da vpija vodo bolje kot vileda :). Obrnem prenosnik na "glavo" in upam, da vsa voda odteče, pri tem pa študiram kaj vse se lahko mojemu prenosniku zgodi :(. Potem kličem partnerja v službo in ga vsa v upanju vprašam, če res moram zadevo ugasnit. TAKOJ!!! je bil odgovor. Ok no, pač bom kakšno uro brez računalnika. Dobim še navodila, kaj vse naj razstavim (kdo bi si mislil, da je vse to v enem malem prenosniku) in potem čakam... Čakam da bo ura 17h ko končno pride domov strokovnjak, ki mi najprej pove, da me je že miljonkrat opozoril, da kava, čaj, sokovi, čips.... niso za zraven računalnika. No ok, zdej to vem. Potem sledi razdiranje zadeve, vsaj tistih delov, ki jih sama nisem odkrila prej. Vmes Lan iz protesta, ker se ne ukvarjava z njim strese vse dele in vijake po dnevni sobi, tako da jo mikroskopsko pregledujemo. Sledi ugotovitev, da izgleda vse suho. Ponosno pomislim, kako dobro sem opravila z zadevo. Ampak ne, prižgali ga pa ne bomo. Hm... zakaj ne? Zato, ker si ga strokovnjak ne upa. Jutri ga nese v službo, kjer bodo to naredili še večji strokovnjaki. Ok, ampak kaj pa vsi moji načrti in kaj vse moram danes narest? Dobim ruzak in v ruzaku začasni prenosnik (pazi da ne boš zraven jedla ali pila, ker je iz strokovnjakove službe). No in potem se začne. Hm... ta podatek imam samo na svojem prenosniku. Hm... kakšno geslo je že tam? Hja no, in tako sedaj sedim za prenosnikom, ki niti ni kako zelo uporaben, razen za krajšanje časa. Pa ne da je zanič, ugotovim le to, da je na prejšnjem, ki se suši na peči v kopalnici, vse moje življenje. Vse številke, vsi podatki.... (ja vem, stvari je treba shranjevati še kam...)..

Sedaj imam čas za premislek, ker drugega pač ne morem početi. Edino kar sem ugotovila je, kako zelo smo odvisni od tehnologije. Grozno...

Držite pesti, da moj prenosnik prenese poplave :)