ponedeljek, 28.3.2011
Odrasli radi poslušamo otroke, ko nam pripovedujejo o svojih novostih. Zelo simpatični so, ko obiskom hitijo razkazovati najnovejše pridobitve in ostale zanimive igrače. Največkrat pred obiski pokažejo tudi vse vragolije, ki jih znajo. Takšna je večina otrok. Pa ste se kdaj vprašali zakaj je tako?
sreda, 16.3.2011
Moj predragi sinko me zna resnično nasmejati do solz. Njegove simpatične izjave vse bolj dobivajo svojo težo. Zagotovo pa je daleč najbolj smešna in prikupna nedavna pripomba med gledanjem filma.
torek, 15.3.2011
Pa je za nami še en praznik, 8. marec, dan žena. Še vedno se spomnim, kako skrbno sem pred 'davnimi leti' izdelovala voščilnice za svojo mami in babi. Danes pa to zame počne moj sinko. Seveda še ne popolnoma samostojno, kljub temu pa iz srca. Zelo me je ganilo, ko mi je podaril voščilnico, ki jo je v vrtcu izdelal s pomočjo prijaznih vzgojiteljic. »Mami, to je zate,« je dejal, ko mi je izročil iz rdečega papirja skrbno izrezano rdečo rožico, ki jo je poslikal z vodenimi barvicami, v njej pa je pisalo:
četrtek, 10.3.2011
Ali kdo ugane, kaj je bil Gaj za pusta hrusta? Ja, odgovor je pravilen. Moj fantek je bil mojster Miha :o)
sreda, 2.3.2011
Vsako obdobje ima svoje zanimivosti. Različna zanimanja pa grejo z roko v roki s povezanimi hobiji.
ponedeljek, 21.2.2011
Bil je miren nedeljski večer, eden redkih, ko je moj sinko zaspal že zelo zgodaj. Z Matejem kar nisva vedela kaj bi počela, saj tega nisva bila vajena, ker Gaj največkrat z nama vztraja vse do enaindvajset_e ure. Za zaključek tedna je bil kot po naročilu na sporedu dober piratski film.
ponedeljek, 14.2.2011
Pravijo, da so pink pong viroze normalen pojav, še posebej, ko je otrok prvo letu v vrtcu. To poteka nekako tako. Gaj se prehladi ali celo zboli. Nekaj dni je doma, da najhujše mine. Takrat sva skupaj, saj me potrebuje. Še sreča, da sem sama svoj 'šef' in lahko razporejam s svojim časom. In še sreča, da so tu še Gajevi stari starši, ki mi v takšnih situacijah nemalokrat priskočijo na pomoč.
petek, 11.2.2011
Otroci, otroci, otroci, naši mali zakladki. Obožujem trenutke, ko opazujem mojega dvoletnika pri vsakdanjih 'opravilih'. Kako je poln sreče in veselja in ima vsak dan toliko za postoriti. Njegova prikupnost me osrečuje in ko ga takole gledam, se zavedam, da ni nič pomembnejšega od njegovega zdravja in naše družinske ljubezni.