Minilo ježe 6 dolgih dni, menstruacije pa še kar ni, vendar na žalost je tudi tista hudobna paličica brez barve, eni črtici se ne priduži druga. Vsak dan se mi zdi, da bo menstruacija ravnokar pritekla, pa je ni od nikoder, ne vem ali me naj to navdaja z upanjem, ali pa naj se prepričam, da glede na to, da so do včeraj testi kazali negativno pač nisem noseča in je stresni december pripomogel k izostanku menstruacije. Bila sem čisto na tleh, nisem mogla odklopiti in odmisliti, skoraj sem povzročila prometno nesrečo, ker nisem bila skoncentrirana, pa sem si rekla, da se moram spraviti k sebi, tako sem šla včeraj migat in sem izmigala stisko iz glave,danes sem dobro, zjutraj nisem niti testa naredila, konec koncev zakaj bi ga, če sem ga včeraj in ni bilo ne duha ne sluha o črtici. Zelo si jo želim, vendar si želim živeti življenje in ne čakati na mestu. Ne morem obstati v trenutku samo zato, ker si želim dojenčka, okoli mene so ljudje s katerimi mi je lepo, okoli mene je narava, so stvari, ki me navdihujejo...temu se bom posvetila, pa naj se zgodi kar se mora. Menstruacija bo prišla če bo, če je nebo, pa se bodo morda čez par dni na testu narisali ti čudežni črtici, ki jih tako pričakujem....jaz bom pa uživala svežino novega leta. Morda je to zame nov začetek...