nedelja, 4.4.2010
Sreča; ta čudovita, skorajda svetlikajoča se beseda. Označuje nasmešek na obrazu, za nekatere denar, za druge zdravje. Označuje tisto, kar je "out of the ordinary" in izstopa v našem vsakdanu... opisuje, da smo končno dosegli tisto, kar smo si močno želeli.
petek, 2.4.2010
Zadnjič sem opazovala žensko, ki je stala pri semaforju in čakala, da prečka cesto. Bila je starejša, lepo urejena, s torbico pod roko in živčnimi nogami. Če bi jo dvignili 10 centrimetrov nad tla, bi njene noge cepetale v zraku, tako razburjena se je zdela. Nato pa sem opazila še eno malenkost - pogovarjala se je sama s seboj. Jezno si je nekaj mrmrala, razlagala in ritem govora spremljala s tem navideznim cepetanjem.
sreda, 31.3.2010
Samo izsek pogovora s kolegom:kolega: lol, ti me vedno nasmeješ.
torek, 30.3.2010
Leta nisem nosila ure. Pač mobiteli in to... verjetno je pri veliki večini vas enako. Pred kratkim sem zamenjala službo in v poslovilno darilo dobila uro. V bistvu sem si jo želela, ker ne vidim potrebe da bi non-stop vlekla mobilni telefon iz torbice (btw ženska torbica je zame kot živi pesek - nekaj daš notri... bolj kot iščeš, bolj se pogreza v notranjost). In tu jo imam.
sobota, 20.3.2010
Danes me je obšla neka čudna žalost. Taka, ki sploh noče stran. Oklepa se me in ne spusti ... jaz pa se ji prepuščam in ji dopuščam, da spregovori.
torek, 2.3.2010
Ko zboli otrok, smo starši vedno pretreseni. Opazno ali neopazno. Zamajan je namreč naš normalni ritem, namesto službe smo na bolniški, noči so večinoma neprespane, v glavi pa hrup, ki pravi: "potrebujem počitek!"
torek, 26.1.2010
Danes sem praznovala svoj mmmhmmm-hti rojstni dan. Jap, klasično žensko lastnost imam. Zanikam svoja leta. Ravno prej sem ugotavljala s kolegico, da se "spomnim" samo tega, da sem imela 26. Kaj se je dogajalo vmes do danes, pojma nimam. Ampak tistih vmes se ne spomnim, da bi bila "jaz". Evo, zdaj pa že 29 :)