Odprta ljubezen.

Včeraj sva s kolegico zbrali najini družini. Tamale in tavelike. In šli smo na večerjo. Ko je Maja (moja hčerkica) zagledala fantka od prijateljice se je začela tiho hihitati in se skrivati za menoj. Kako nenavadno, sem pomislila, glede na to, da se drugim otrokom približa popolnoma drugače... ampak kmalu mi je postalo jasno:

- "Maja, ti je všeč ta fantek?"

- Hihi hi hi hi hi HihiHih i hihihi (rokice na obrazek in skrivanje za menoj)

Tudi danes je povprašala po njem in se še vedno tako skrivnostno hihitala. Ko iz zgovornega otroka spraviš ven samo "hihihihihihi", potem ti postane popolnoma jasno.

Skrita ljubezen.

Nasprotno od malčkov, odrasli pogosto skrivamo ljubezen, ki jo čutimo do druge osebe. Tudi, če gre za dokaj stabilno in dolgotrajno partnerstvo, se po moje redko kdaj tako hihitamo, kot se je Maja hihitala ob našem srečanju.

A kaj, ko se v življenju marsikaj dogaja. Včasih ljubimo tiste, ki smo jih ljubili, včasih pa se zaljubimo tudi v tiste, ki smo jih na novo spoznali. Takrat se še tako resna oseba spremeni v hihitajočo persono, ki ji padajo stvari iz rok in se ji jezik zapleta ob najbolj nerodnih trenutkih. Ne sme pa povedati zakaj...

Kako komplicirani smo odrasli. Prijateljem redko kdaj povemo za svoja čustva, ko so še tako sveža. Najbolj preprosto se jih zdi kar zanikati. A kaj, ko vas ljubezen izda, prav tako pa vi izdate svojo ljubezen že s pogledom, spremembo tona glasu, prirejanjem okoliščin...