Kako je, ko vlada zmeda med razumom in čutom? Pa med realnostjo in dozdevanji? Nikakvo. Mogoče pretrda beseda, je pa zagotovo malce neprijetno. Dejstva so takšna kot so... tisti tardeči, ki pride vsak mesec napovedano na obisk ponavadi rečem kolegica. In kolegica, tokrat trka na vrata, ampak vstopi pa ne... So zunaj tako dobri piškotki? Sem se ji kaj hudega nardila :). Vse skupaj jemljem v šali, ker drugače pač ne gre. Sploh po tem, ko vprašam pri spodnjih sosedih, če so slučajno prišli kakšni drugi bolj nenapovedani, a vseeno zaželjeni obiski. Pa oni pravijo, da jih ni. Sem že dvakrat spraševala, pa bojda nič ne vedo in nikogar ni. Ampak tudi pa ne vejo, kje se je moja kolegica zadržala, čeprav se je pravočasno najavila na obisk. Mogoče celo kakšen dan prehitro, a najavila se je. Sedaj pa ta najava traja in traja in jaz čakam in čakam. In sedaj me skrbi, da se kolegici ni kaj hudega zgodilo, ali pa da se nenapovedani obiski skrivajo, ker mislijo, da so nepovabljeni. Ampak pri nas doma je tako, da smo vsakega veseli, če je le on nas vesel....

Malo v šali, ampak dejansko ne vem kako, kje, kod in kdaj.... razum in realnost pravita: "Ne.", čuti in dozdevanje pa pravijo: "Mogoče pa ja.".... ampak očitno ostane le čakanje na kolegico ali prijatelja. Opcije za oboje so, oboje bo vredu, ampak naj že nekaj bo :).

Čuden vpis za prvič, ampak tako pač je. Čudno, kot je meni sedaj tukaj, ko ne vem kam se vtaknem. Mogoče pa jutri pride kolegica :)