Družinska odločitev je padla. Letos moramo imeti svojo njivo in na njej pridelati nekaj zelenjave.

Zakaj? Zato ker:

- je doma pridelana zelenjava bolj zdrava in polna okusa od tiste filmske, ki le lepo zgleda,

- je kmetovanje Gaju zelo zelo ljubo opravilo,

- želim, da ohrani to navdušenost in vidi, da zelenjava raste na vrtu,

- želim, da opazuje in spremlja rast naših pridelkov,

- poleg tega bo osvojil tudi delček drugačne odgovornosti,

- …

In tako smo se lotili dela. Glavni pobudnik akcije je bil moj dragi vrtičkar Matej. S svojo novo 'igračko' (s kultivatorjem) je najprej zoral njivo. Nato je sledila akcija. Na pomoč sta nam priskočila še babi in dedi. Vseh pet nas je pridno poprijelo za delo in kmetovanje se je pričelo.

Gaj je vzel motiko in kopal. Nato je z grabljami zrahljal zemljo. Vmes pa se je odpravil še do dedija, ki je v bližini kuril ogenj. Med menjavo orodij, je tu in tam prekinil monotono delo in se posvetil še svojemu bagru.

Minilo je nekaj prijetnih uric in mojega sinka ni pregnalo z njive nič drugega, kot dopoldanski počitek. Ja, tudi najbolj pridni kmetovalci si morajo kdaj odpočiti :o).

Vas zanima še kaj smo posadili? Hja, kar dolg spisek je: bučke, buče, kumarice, korenje, koruza, krompir, več vrst solate … Zaloge dovolj za čisto pravi jesenski 'vegi' piknik ;o)