|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Moja sedmica
Uporabnik še ni nastavil statusa.




četrtek, 10.2.2011

Pogovor pred otrokom01

Ste se tudi vi že kdaj vprašali, kdaj je tisti pravi čas, da se nehate pred svojim otrokom pogovarjati o določenih temah, na primer o njem, njegovih težavah oziroma mučnih izkušnjah? Jaz sem opazila, da je čas za pazljivost že prišel. Sicer tega tudi prej nikoli nisem rada počela, saj mi je mali sinko že dostikrat dal vedeti, da me sliši kaj govorim, četudi tega ni pokazal. Kar nekajkrat se je zgodilo, da je zatopljen v igro, kar naenkrat začel ponavljati besede, ki so bile ravnokar izgovorjene. Torej dovolj dober pokazatelj, da je bila igra le 'krinka', medtem ko je on spremljal pogovor med staršema.

Že pred časom sem se odločila, da določene teme pogovorov o svojem sinku pred njim, zmanjšam do najmanjše možne točke. Ravno včeraj pa sem si obljubila, da se nikoli več ne spozabim in vedno pazim kaj in kako bom neko stvar povedala.

Sreda je bil za Gaja velik večer. Moj mali upornik je bil pri frizerju. Fantek, ki sicer ne mara striženja in se upira na vse možne načine, se je včeraj dobro izkazal. Dolgi prameni močnih temno rjavih lask, so mu že padali na oči, zato je bil striženje nujno. Odpravili smo se kar družinsko. Najprej se je strigel Matej. To v preteklosti sicer ni bila uspešna rešitev, včeraj pa je dobro funkcionirala. Najprej je bil najin fantek seveda prestrašen. Po dolgem pogovoru in prepričevanju, da ne bo nič bolelo, pa je le popustil. Pridno je sedel pri očku v naročju, medtem ko ga je frizerka uspešno strigla. Odlično, Gaj si je prislužil nagrado. Mnjam, bomboni!

Ko smo prišli domov je babici in dedku ponosno pokazal svojo novo frizuro. Nekoliko kasneje, pa me je poklicala še moja mami, Gajeva druga babi in povprašala, kako je šlo. Začela sem ji razlagati, od začetka seveda, tam kjer se je Gaj še bal. Na srečno pa sem kaj hitro v njegovih skoraj nekoliko žalostnih očeh prebrala znak. Opozorilo, naj takoj spremenim način pripovedovanja in ne govorim več o podrobnostih, temveč naj nadaljujem pri bistvu. Elegantno sem preskočila težaven del in začela: »Ja, Gaj ima zelo lepo novo frizurico. Tako pridno je sedel in se pustil striči … « Takšen način pripovedovanja je prižgal novo lučko v njegovih očeh. Pokazale so se iskrice zadovoljstva in ponosa, ker je odlično prestal to zanj izredno težko preizkušnjo in hkrati s svojim pogumom osrečil svojo mamico.



Klikni tu in ustvari svoj spletni dnevnik!
Edinstveno obdobje, nepozabni spomini! Zabeleži vse mejnike in pomembne dogodke vaše družine v spletnem dnevniku. Deli jih z Ringarajino skupnostjo ali zakleni le zase.
Prijavite se ali pa se registrirajte, da boste lahko objavili komentar.







Zaenkrat še ni komentarjev.


Klikni tu in pokukaj v druge javne dnevnike!
Skupaj upamo, se veselimo, jočemo, rastemo...