Opažam, da se pozimi kar veliko staršev skupaj s svojimi otroci večino časa zadržuje v notranjih prostorih. Midva z Gajem se rada odpraviva ven, pa četudi le za nekaj deset_ minut. Seveda, če sva zdrava. Primerno se oblečeva … večplastno oblačenje: bundica, škorenjčki, topla kapa, šal, rokavice … nad čimer pa seveda nisva najbolj navdušena, saj to pomeni težje in manj okretno gibanje. Ampak mraz se še kar nadaljuje, zato morava biti potrpežljiva in vztrajati še nekaj časa.

Ste že slišali? Ptički že počasi napovedujejo pomlad. Še dober mesec in že bo v zraku čutiti prebujanje narave.

Kljub zimi se moja družinica rada odpravi na izlet. Seveda pa pri tem potrebujemo nekaj motivacije. Tenis s prijatelji na Otočcu je dovolj dober razlog, da se odpravimo na potep. Matej na rekreacijo, jaz in Gaj pa na popoldanski sprehod. Zimska idila, le malo sprehajalcev, tu in tam kakšen ribič in precej več lačnih račk ter labodov, naju je zabavalo, ko sva se sprehajala okoli gradu. Najverjetneje niti na rabim omenjati, da bo bile račke, ki so iz vode prišle čisto do naju, bolj zanimive kot čisto pravi grad. Male pernate živalice, so hodile za nama in naju prosile, da jim nameniva nekaj hrane.

Po dobri uri sprehoda, je bil čas za menjavo okolja. In z Gajem sva se opravila v športni center. To je bilo veselja, ko je iz visokega kavarniškega okna lahko opazoval očka, ki je spodaj v dvorani igral tenis: »Očka, očka,« ga je klical sinko in mu mahal ter pri tem nadvse zabaval italijanske turiste, ki so sedeli za sosednjo mizo.

Kmalu se nama je pridružil tudi Matej in nedeljsko popoldne smo zaključili ob dobrem kosilu v bližnjih toplicah.