Ko zboli otrok, smo starši vedno pretreseni. Opazno ali neopazno. Zamajan je namreč naš normalni ritem, namesto službe smo na bolniški, noči so večinoma neprespane, v glavi pa hrup, ki pravi: "potrebujem počitek!"

Od vseh bolezni in težav se mi zdi prebolevanje vročine pri otroku še nekako najbolj preprosto. Ponavadi nimamo težav s tem, da otrok ne bi pil dovolj ali da ne bi želel jesti. Vse poteka normalno, razlika je le v tem, da smo doma in čakamo da mine.

In vam povem... v norem urniku, kakršnega imam ponavadi, se prav prileže biti doma z otrokom. Skupaj riševa, pojeva, ustvarjava, počivava, gledava risanke. Pogovarjava se o barvah, o nazivih prstov, se žgečkava. Skupaj sva naredila sok, nato pripravila kosilo. Vse v sproščenem vzdušju in pogovoru, brez odvečnega hrupa. Brez prižgane televizije, računalnikov, sestrice in atija. Samo midva. Moj sin in jaz.

Zdaj spi in upam, da se hitro pozdravi, ker sem precej utrujena.... A vseeno, tukaj sedim z nasmeškom... Kako lepo je, ko se za trenutek izključimo iz rednega okolja in ritma in se zbližamo z nekom, ki ga imamo radi.