Tudi jaz sem bila pred letom in pol na B-oddelku in v lepem spominu so mi ostale samo Maja, Mojca in Majda . Na žalost sem bila med tistimi, ki jim dojenje ni in ni šlo in samo te tri so bile res vedno pripravljene pomagati in nameniti kakšno vzpodbudno besedo. Je bila pa tud ena čist mlada sestra, ki mi je   15 min tako tiščala na prsi, da je še sama na koncu jamrala da jo kar hrbet boli.   se je drla na ves glas, jaz jokala zraven ... Čeprav bi jo takrat najrajš nekam poslala, pa je po tem začuda dojenje gladko steklo. Glede na to, da delajo v tistem trenutku s čustveno zelo občutljivimi mamicami, bi bila večina od njih lahko malo bolj strpnih.

Jaz sem bila letos decembra na oddelku B in sem bila z vsemi zelo zadovoljna, vedno so bili pripravljeni pomagat, nikoli nobenih komplikacij, ker nisem imela dovolj mleka, smo  tehtali pred in po dojenju in če ni bilo zadosti, sem brez problema dobila dodatek.
Tako da so vtisi očitno zelo različni od posameznika do posameznika...

_____________________________

Nasmej se življenju, čeprav je včasih hudo (Medvedek Pu)

Katera je že Majda? A una malo bolj močna in majhna?

Joj, ne vem kako je uni ime, ki ima črne lase in na paž postrižena pa velika okrog 155 cm. Joj, to sestro bi kar fentala. Res, no. Men je bila rez , drugega ji ne znam rečt.

Ja, Majda je tista majhna, bolj močna. Jaz sem njo poznala, pa Majo tudi, tako da smo se dobro razumele. Sploh Majda mi je šla zelo na roko. Sem ji še danes hvaležna za vse.

JA, tudi jaz nisem bila zadovoljna, zato sem šla drugič rodit v KR.
Ustrežljiva in prijazna sestra je bila samo tista, ki jo omenjate ostale, je pa iz našega koncain me je verjetno na videz poznala.

Meni je bila najbolj všeč Maja še bolj pa Severina. Če nebi bilo nje najbrž nebi dojila. Bila je res krasna in mi je ful pomagala, ostale pa bolj kot ne grozne, tako kot ste opisale, sploh ponoči.

a ko te pripeljejo v Lj porodnisnico.. pa te dajo npr. na oddelek B, a lahko reces, da hoces drugam?

Jaz sm bla na oddelku C in imam podobne negativne izkušnje s sestrami, zato sem šla v drugo raje v Postojno-tam pa res, kapo dol!

_____________________________

Osrečujejo me zakladki Nika, Jaka in mali Izak:-)

Ovčka - sem se pozanimala, Majda ima čist kratke in rdeče lase, tako da ni bila ona tisti zmaj

Jaz sem bila obakrat zadovoljna z vsemi.  Mogoče sem čudna  ... ampak, v življenju je že tako, da vsi vsem nikoli ne moremo biti všeč, že po faci... Če pa potem še malce nergamo drug v drugega, je pa lahko takoj štala . Vzameš v zakup, se malce potrudiš, kakšno požreš ( seveda ne na svojo škodo ali na škodo otroka, ampak mislim, da tega res ne bi nihče počel zanalaš, še tako "zagamana" babica ali sestra ne) ...

Moja cimra v porodnišnici je bila prava tečka. NIč ji ni bilo prav, nič! Še "kvaliteta" rjuh ne. Pa sva ležali v isti sobi, na enakih posteljah in za naju so skrbele iste sestre.  Njej je bilo vse grozno, vsi zoprni in tako se je tudi obnašala. Meni je bilo glede na to, da nisem bila doma(kjer je itak najlepše) relativno normalno in za preživet - pa saj ne gremo v hotel, tam okrevamo po porodu tri dni!!! Do mene so bili vsi prijazni, ustrežljivi, skratka, normalni - seveda pa so pri sosedi zavijali z očmi in včasih je tudi kakšno dobila pod nos. In čisto prav ji je bilo, jaz bi ji rekla še kaj drugega, če bi se do mene tako obnašala!

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Hojla vsem skupaj,

lepo, da je Ovčka izpostavila to temo. Tudi jaz sem ena izmed tistih iz B oddelka, z Ovčko sva celo isti dan rodili in ležali potem skupaj v sobi. Pa lahko povem, da so bile nočne sestre res pravi zmaji. Tudi imen si nisem zapomnila, ni bilo vredno. Ne vem, kako lahko opravljajo tako delo, če niso sposobne pomagati prav nič. Moram priznati, da so meni tekle solze po obrazu, tko je bila surova do Ovčke, ki je ležala zraven mene. Vse tri iz sobe smo bile prvorodke in čisto normalno, da ti vse stvari ne gredo, kot bi morale. In prava mora je bilo zvečer, ko sta se sestri Mojca in Maja (ki sta prav gotovo špica med sestrami) odšli domov in so se prikazale tiste nočne. Ena od njih je bila totalno neprepričana sama vase, delala pa se je pametno za pop..., tista majhna črna pa je itak vso znanost tega sveta pogoltnila, preden je prišla delat v lj.porodnišnico. Ne vem, škoda besed in časa. Naše štručke pridno rastejo, se redijo, slabe izkušnje iz B oddelka lj.porodnišnice bodo v nekaj časa zbledele in ostali bodo le lepi spomini. Tudi teh pa je (zlasti iz porodne sobe) zelo zelo veliko. In nepozabni so.....

lonja  in ajda  

Al bina, če mi ne verjameš, lahko Lonjo vprašaš, ki je bila res z mano v sobi in ti lahko tudi ona pove kako so se obnašale une koke, do mene. Še posebej una mala, črna, mlada je bla res za ****. In mi je res to rekla v obraz, potem mi pa reče, da naj ne gledam svoje , ker se bo sedaj pomirila in jo je položila nazaj v posteljico. Takrat sem skoraj padla v depresijo zaradi tega. Ker sem bila res čist na tleh, ko mi je to rekla, da ne znam nahraniti svojega otroka.

Izkušnje tam so res . Upam, da me ne bodo več videli na tem oddelku.

Hja, verjetno bolje tudi za njih

Jaz sem ležala na B-oddelku februarja 2004 in sem bila ful zadovoljna. Mala ni pridobivala na teži, dojiti nisem znala, previti tudi ne, še držati ne, ker je bila pač prvi otrok, ki sem ga držala v naročju sploh. Sestre so mi pomagale pri vsem. Ko nisem znala previt ,sem pač poskusila, potem jih poklicala in so mi jo one previle, pa vmes počasi razlagale. Pri dojenju so mi vsakič pomagale. Ko so videle, da ko zagledam tehtnico, padem v depresijo, so mi rekle, naj jo ne tehtam pred vsakim obrokom, ampak takrat, ko bom sama ocvenila, da sem sposobna prenesti rezultat oz. vsaj 1x na dan. Ponoči so mi pokazale, kako naj jo poujčkam, ko ni pomagalo, so prinesle glukozo. V glavnem toliko zlatih sester na enem kupu, pripravljenih ves čas pomagat (tud 5x na noč, vsakič eni drugi v sobi) še nisem doživela.

Je pa res nobena od nas treh v sobi ni bila sitna, ampak prijazna in vljudna.

No, saj me v sobi tudi nismo bile preveč sitne. Ko smo pač rabile pomoč, smo jih vedno klicale. Ampak verjetno, ker je bilo takrat glih novo leto (me smo rodile 31.12.2005), so bile verjetno tiste dve, ki sta bile ponoči malo preveč sitne, ker so mogoče malo nazdravljale tam, pa sem jaz verjetno skos težila oz. jih klicala za pomoč. Po mojem je blo to to. Samo bi pa vseeno lahko malo drugače rekla mi, ker nisem znala dojiti. Ne pa, da žalostno, ker ne znam podojiti svojega otroka. To se mi pa ne zdi fer do une sestre. Joj, sploh se nisem zapomnila njenega imena.

Ma saj bomo tudi to počasi pozabili, samo malo sem pa še užaljena, glede tega.

Ne poznam sestr s tega oddelka, ker pač še nisem rodila, mi je pa zanimiva tema in bi dodala komentar. Ravno danes sem bila na okulističnem pregledu in so se pacienti v čakalnici pogovarjali, kako strašno neprijazna je vedno sestra, ki dela v ambulanti. Oborožena s tem podatkom (sicer sem bila pri njih prvič), sem stopila do nje ful prijazna-in tako se je potem tudi ona obnašala do mene, nikjer niti sledu o neprijaznosti.
Se mi zdi, da ta trik deluje skoraj vedno pri vseh tečnobah sveta.

_____________________________

Razvajeni otroci vedno kaj zahtevajo, ustvarjalni vedno kaj ušpičijo.

To je tako.. kakor se obnasas ti, tako se bodo oni do tebe.. Ce so malo tecne, jim pa vas dragi kako bonbonijerico prinese naslednji dan, pa se bodo 100% topile okrog vas...

A in C oddelek v LJ zapustili ne dolgo nazaj. Porod opravili v zgodnjih jutranjih urah.

Pohvala vsem sestram in tudi medicinskemu bratu , ki prepričljivo pristavlja uporne glavice k dojki. Velja tako za porodni oddelek, kot tudi A in C in sestro s smislom za humor v sprejemnici. Smo pa na lastni koži doživeli, da preživjo sestre marsikaj in jih človek včasih kar razume, če niso najboljše volje.

V glavnem pa mislim, da velja prijaznost se vrne s prijaznostjo, nasmeh z nasmehom, humor s humorjem, ves čas pa mora biti staršem jasno, da četudi je rojstvo za nas enkraten življenski dogodek, je za zaposlene to služba v kateri imajo slabe in dobre dneve in s tem se je nujno sprijazniti.

Zaspanko

No, zdaj pa ovčka, itak praviš, da boš počasi pozabila vse skupaj, malo pomisli, kako bi se ti počutila, recimo, da tudi prebiraš tale forum, sodeluješ na njem in kar naenkrat vidiš nalsov tvojega posta.............in potem kritike: Majda, Mojca, Nina, Nives...v dobre ali v slabem. Bi ti bilo čsito vseeno?

Ker če praviš v končni fazi, a boš počasi pozabila na vse to, to, tahudo, ali je bilo potem treba izpostavljat ženske po imenih? V dobrem ali slabem, ne pozabi.

Kar daješ, to dobiš, ljubica, še vedno trdim in vedno bom.

No, pa še to. Verjemi, da ničkolikorat jokajo z mamami, samo ne pred njimi, se ne spodobi pač, zadaj, ko vejo kaj in kako je narobe z otročki, pa same mame tega še ne  vedo. Verjemi, da toliko stvari nosijo domov, da razmišljajo o njih še dneve in dneve. IN verjemi, da so samo ženske, ki imajo dva, tri otroke, ki se vozijo po eno uro v eno smer, da pridejo do službe, ki jim je pisana na kožo, ki jo opravljajo z veseljem.

In so vesele, ko dobijo za praznik čestitko od zadovoljnih mam ali pa ko pridejo čez pol leta ti mali otročki pogledat, kje so prišli na svet?

Pa še veliiiiiiiko stvari je, o katerih bi lahko, pa ni vredno. Saj so itak poden, a ne