Bravo!

Jaz pa nečesa ne razumem.. vse smo rodile v isti porodnišnici, ob približno istem času in za nas so skrbele iste sestre.. Nekatere imamo dobre izkušnje, nekatere pa tako zelo slabe.. Glede na to, se mi zdi, da bi bil vseeno lahko problem bolj v NAS in ne toliko v sestrah.

Pa naj opišem moje bivanje:

V sobi sem bila še z dvema porodnicama. Vse tri smo bile prvorodnice, vse tri po CR.. ena je bila iz MS, ena iz LJ in jaz..
Torej ljubljančanke je bila "znanstvenica".. delala je celo znanost iz vsega.. previjanje je trajalo dve uri, vmes je 10 krat klicala sestro za isto stvar, dojenje - tu je potrebovala pomoč pri vsakem podoju, pa še vmes ko ni dojila je morila stalno z enimi in istimi vprašanji.. če je otrok kihnil je zagnala celo paniko, spet je zbobnala na kup pol oddelka.. no sestre so jo sigurno imele pol kufer, ker je šla že meni tako na živce, da bi jo najraje nabunkala :-) No sestre so to torturo prenesle brez pripomb in z nasmeškom na obrazu. Niti ena ni pokazala, da ji je odveč..

Gospodična iz MS.. no ta je zgodba zase.. ko so ji prinesli otroka je najprej vprašala kaj naj zdaj z njim počne? Ko ji je sestra odvrnila naj ga poskusi podojiti je dama ponorela, češ da ne ve kako in ali ji nihče ne misli pomagat.. itd. itd.. neprijetno res in skrajno nesramno obnašanje. Všeč ji ni bilo NIČ.. težila je zaradi hrane, postelje, posteljnine, vložkov, halje.. enkrat je celo vpila po hodniku, da se nihče ne briga zanjo in njenega otroka, ker so ga sestre pozabile previti.. no pa ga niso, ker sem bila v sobi, ko so kako uro prej urejali njeno dete (ki ga mimogrede po parih dneh ni mogla urediti sama??)..  No ob tem njenem vpitju in teženju so tudi sestre neprijetno reagirale, saj je bilo res neznosno, sestre so pa samo ljudje.

Jaz osebno nisem imela nobenih težav.. sestra mi je otroka previla samo prvič, ko so mi ga dali na oddelku, sama sem to "torturo" podrobno opazovala in ga naslednjič previla sama.. Pri dojenju sem prosila za pomoč le prvič, naslednjič sem se potrudila sama.. ko sem zvečer prosila za dodatek so mi ga brez ugovora prinesle, saj so vedele, da ne težim in ne kompliciram in če mislim, da je dete lačno najbrž tudi je... skratka nisem težila, nisem morila, v rokah sem imela najlepše bitje na svetu in to mi je bilo dovolj.. iz porodnišnice sem šla prezadovoljna in z veseljem bom šla še kdaj tja..

Ne zameri, vsi zdravniki povedo in sama vem iz lastnih izkušenj ( zdaj sem tretjič noseča) da  začne "zvijati" nekje pri treh tednih življenja, ker prej nima še urejnih "prebsvnih zadev! - saj veš ; blato  je prvi dni mekonij, ki ne smrdi, tudi bruha relativno malo, vsaj v prvem tednu, nikoli pa tako zelo, da bi bil od tega "ves moker" in z njim celo še ti, kot praviš.

Tako da... no ja, kar se tiče štroij iz porodnišnice, ne bom več. Je MinkaPobalinka spet potrdila /napisala tisto, kar že vem.

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Moram rečt, da tisti, ki prve dni bruhajo, bruhajo plodovnico in verjamem, da je bila nana27 takrat zaradi tega pobruhana. Ker je tudi naša imela še full plodovnice v želodčku in jo je full zvijal, pa skos mi je bruhala ven to plodovnico. In sem se prav ustrašla kaj to sploh bruha in so mi sestre povedale, da je to plodovnica in da bo kakšen dan še bruhala. In tudi če mali ne podre kupčka, tudi bruha prve dni - skupaj s plodovnico.

No da še jaz pristavim svoj piskrček.Sama sem sestra, vendar ne v porodnišnici, sem sestra na oddelku, kjer se večinoma zdravijo alkoholiki, ki so tudi velikokrat v deliriju in moram povedat, da mi v življenju ni prišlo na misel da bi rekla "pejt se solit" pacientu, pacient ima vedno prav, v službi si ZARADI NJIH, ne zaradi sebe, sama sem mati, imam družino, svoje skrbi, ampak služba je služba, tukaj ne sme biti problemov, ker me 21 ljudi potrebuje.Vedno sem poskušala pustiti slabo voljo izven klinike in moram rečt, da sem se v devetih letih delovne dobe to kr navadila, pa vrejemite, da znajo alkoholiki biti veliko bolj naporni od novopečenih mamic in novorojenčkov.Da pa ne govorim o nočnem delu, ko so v diliriju, pa vseeno nisem nikoli prestopila te meje, da bi nekoga žalila ali tikala, čeprav je bil vinjen in vpil celo noč.
Glede porodnišnice Ljubljana, jaz sem bila izjemno zadovoljna, rodila sem 2004, ne spomnim pa se na katerem oddellku sem ležala.Babica v porodni sobi je bila prečudovita, pisala se je Alagič, upam da naslednjič spet rodim pri njej, sestre na oddellku izjemne, res prijazne, sicer je pa res, da sem svojo lubico že takoj sama štimala in od prvega kakca do zadnje plenice, pa čeprav je bila prva, sem vse sama uštimala, kr nekak v krvi sem to imela, nagon.Podojila sem jo že v porodni sobi in dojenje je steklo 1,2,3, vendar z nastavki, a je šlo.Res pa je, da sem imela lahek porod, nisem se ne raztrgala in nič, mogoče se to tudi pozna, da pač nisi tolk utrujen.Sedaj sem drugič noseča, definitivno bom šla rodit v Lj in upam, da bo isto, za tiste ki imate slabe izkušnje lahko rečem zgolj tole, same veste kakšne so vaše pravice in res je da za dober odnos je potrebno, da se vsaka stran  malo potrudi, tako pacient, kot sestra,  vendar če je pa tukaj vmes žaljenje, pa verjemite, da je vsaka pritožba obravnavana, dobi se ob sprejemu, napiše se jo anonimno in se je odda v nabiralnik za ankete pri vratarju.Lepe pozdrave

Kam v tisti mali, majceni, minimalni želodček vendar gre toooooliko plodovnice, kar za nekaj dni bruhat???

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Barbs: vedela sem, da se boš spotaknila ob moje sporočilo. Tudi jaz nisem mogla verjeti, kje ji toliko plodovnice, če ima tako mali želodček. Pa mi je sestra Mojca razložila, da se že v maternici napije veliko plodovnice, zato se mu tudi kolca notri (zaradi plodovnice). In ko se rodi, mora zbruhati vso plodovnico ven in mislim, da je imela naša full veliko plodovnice v želodčku. In bruhala mi je en cel dan in pol, ampak ne skos, ampak na par ur. Tako, da je bila v obraz čist rdeča in se je prav videlo, da jo matra želodček in potem je bruhala čez usta in tudi čez nos ji je šlo ven. Mene je bilo res full strah, ker ji je šlo še čez nos ven. Pa je Mojca rekla, da je to vredu, da mora nekam iti še ven. Takrat mi je shujšala za 180 g. Ko pa je potem nehala bruhati, se je pa zredila.

Odvisno je tudi to, koliko plodovnice otrok sploh popije v maternici. Nekateri nič ne popijejo in potem tudi nič ne bruhajo. Nekateri jo pa veliko in imajo potem probleme z želodčkom tudi po porodu. Vsaj naša je imela full probleme.

Mi smo imeli plodovnico v želodčku. Je že prijazna babica Jelena v porodni povedala, da ga bo zaradi plodovnice zvijalo, saj je bruhal že v porodni in naj na oddelku prosim, da mi pomagajo.  Nič ni izmišljeno in je zelo resnično.

drage punce! tole ne vodi nikamor. porod je individualna izkušnja. pa tudi obdobje okrevanja po porodu je čsito individualno, pa še percepcija vsake porodnice je individualna. nekatere imamo srečo, da smo imele lepo izkušnjo. tako z porodm, kot z osebjem (ali pa smo samo tako doživljale). druge pa pač niso imele tako idealne izkušnje. grdo je zdaj govoriti o drugih porodnicah kot o tečnih babnicah, ki imajo nemogoče zahteve in celo nemogoče novorojenčke. tudi je grdo govoriti (in še celo imenovati) osebje, s katerim niste bile zadovoljne. ja, izmenjava izkušenj že, vendar na kultiviran način. jaz lahko povem, da sem bila sama na B oddelku LJ porodnišnice in sem bila zadovoljna. osebje je bilo korektno, prijazno, predvsem pa strokovno. seveda sem se pa najbolj veselila dneva, ko sva z punčko lahko šli domov.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Seveda, izmenjava mnenj in pomoč.

Napisala sem, da blato - mekonij prve dni ne smrdi ( preveri) in da relativno malo bruhajo (preveri). Torej dopuščam možnost, da kakšen otroček malo več bruha kot ostali, še vedno pa trdim, da zaradi otrokovega bruhanja mamica ne more biti "čisto cela premočena" ... Za to je namreč v mojem odgovoru šlo.

Toliko o "vsej pameti, ki sem jo zajela z veliko žlico.

Pa še to : v svojem odgovoru Minki praviš, da nisi nikogar žalila?! Ah, daj no... le da mene, npr. tvoje žaljenje ne vrže s tira tako zelo kot tebe dejstvo,  da je na svetu mnogo ljudi in da se ti ljudje med sabo pogovarjajo. In če te kdo ravno ne boža tako, kot raste dlaka, se počutiš ogrožena in se brez potrebe braniš. Nihče te ni nagovoril, ogovoril, osebno napadel;
če prebereš vse prispevke do tvojega posta še enkrat boš videla, da smo na glas razmišljali, nihče pa ni konkretno pljuval po nekom ; razen seveda nekaterih, ki so/ste poimensko izpostavljali tako babice in sestre v porodnišnici, kot tudi nekatere tu ( ti naprimer mene).

In ko se že obregaš ob mojega tretjega otroka : nikar se ne čudi, mogoče sem pa ravno zaradi tega malce bolj "strpna" in manj "razvajena" , čeprav to pripisujem moji nezakomplicirani naravi in jemanja sveta takega, kot je - z bolj ali manj veliko žlico, kako pač nanese.

In ker me sprašuješ, če ne berem forumov in mamic, ki pravijo to in ono.... ti povem po pravici - trudim se, da bi jih čim manj, ker je vse skupaj postalo že rahla burleska; zato se udeležujem bolj ali manj le čvekov o tem in onem, le včasih, ko me kakšna stavr pošteno zmoti ( kot naprimer ta, iz trte izvita tema) se oglasim in skušam povedati še svoje mnenje. Pa bi bilo bolje, da ga ne bi. Itak nima smisla.

Mirno lahko še kaj napišeš, da ne boš prizadeta  (zaradi sicer za lase privlečenega dejstva), da hočem imeti zadnjo besedo.
 
 

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Jeseni rodila v LJ, bila na B oddelku, stanujem blizu porodnišnice in grem dostikrat peš mimo - pa prav z nostalgijo gledam proti oknom moje in hčerkine sobe. Res. Meni je bilo prav fino. Ena je napisala, da ne gremo rodit v hotel. Ampak zame je bilo skoraj kot hotel. Sveže in zlikane spalne srajce vsakič, ko hočeš, pa seveda brisače, pa pestra hrana (meni je bilo vse dobro za pojest), pa dopoldan ves čas skrb zdravnikov, pa popoldan obiski in zvečer sama s svojim zakladom. Kadar je bila pa katera od sester manj prijazna, kot bi si želele, se pa s cimrama tudi nismo dosti obremenjevale. Kako se sploh lahko, ko se ti je pa ravno zgodil čudež življenja?!?

Aja, je pa res faca tista sestra v sprejemni, kot je že ena omenila. Kakorkoli prideš zaskrbljena, pomoje vsako spravi v dobro voljo vsaj za tisti čas, ko si tam notri pri njej!

Tudi jaz sem bila na B oddelku in sem bila zelo zadovoljna z vsemi. Res pa je da sem imela zelo težak porod in izgubila sem veliko krvi. Najprej so mislili da bi me dali na intenzivno, samo ker sem imela utrip in pritisk OK sem šla kar na oddelek. Zaradi groznega poroda so se vsi do mene obnašali zelo lepo.

Razen eno noč (drugo) sem prosila za glukozo in jo komaj dobila (tista sestra je bila res glupa). Govorila mi je da imam dovolj mleka, da naj dojim, mala pa se je drla. Potem naslednjo noč nisem hotela težiti za dodatek in kaj nastane - mala je izgubila več kot 10 % teže in kažin. Zakaj nisem rekla za dodatek,....Potem je bila cel dan na dodatkih, jaz pa sem dobila mleko šele nekaj dni po tistem ko sva prišli domov ob pomoči tablet.
Do takrat pa redno dodajanje.

Drugače so bili vsi zelo dobri do mene. Tudi vložke tiste velike bombažne sem dobivala kolikor sem jih hotela, drugim jih pa niso hotele dajati. Kao da sem jaz upravičena do njih.


_____________________________

21.2.2006 se je rodila naša princeska Neja

Jaz sem rodila letos v Lj-porodnišnici in sem potem ležala na D oddelku. Babica, ki je bila z menoj od začetka je 5 minut preden sem rodila Jana odšla iz sobe, češ- moje runde je konec. Maske nisem dobila, ker jih je zmanjkalo!!! - mogoče še boljše, pa vseeno. V sobo sem prišla ob 18., ker sem v porodni sobi ležala od 14. in sem še komaj dobila večerjo, ker je slučajno ostala, čeprav sem bila brez hrane že od prejšnjega opoldneva. Ko sem prišla v sobo in je mož odšel, sem vstala, ker je mali jokal v posteljici, seveda so bila tla takoj krvava, ravno takrat pa je vstopila sestra in mi takoj zabrusila: ja glej kako si pa zdaj naredila, nato je pograbila malega in mu dala glukoza ter ga trdno povila in mi prav tako rekla, da ga naj pustim pri miru, kar seveda nisem, ker je jokal. Ko kasneje zaradi zlatenice ni dovolj sesal in sem mu morala dati dodatek in sem prosila da mi pove, kakšen je najlažji način da ga dobro nahranim, mi je rekla, da to bom pa menda že nardila, se obrnila in odšla.
Nihče mi ne bo rekel, da sta bili taki zato, ker sem bila jaz takšna do njih. Na oddelku je bilo približno polovica takšnih in polovica zelo prijaznih in uslužnih. Je pa zelo hudo, ko si po porordu že itak malo čuden, potem je še z malčkom kaj narobe, pa ne veš kaj bi, ker je čisto prvi, potem pa res rabiš samo še nekoga, da ti pamet soli na ta način.
LP

Poleg C oddelka kjer sem ležala prvič in sem bila z vsem zadovoljna sem zdaj drugič ležala na B oddelku. Moram rečt da so se mi sestre zdele tudi tu prijazne in da nobena ni nič komplicirala je pa res, da smo bile v sobi tri punce in nobena ni imela težav z dojenjem pa tudi drugih težav ne, tako da z nami glih niso imele ne vem kolk opravka, takrat ko pa so bile pri nas, ko so malčke previjale pa ko so kaj prinesle, pa tablete pa to, pa ni bilo nobenih problemov. Celo ko sem rekla da bi se moj pa sam dojil in na joški visel mi je sestra rekla če mi prinese mal glukoze, da bova ponoči spala, pa mi je potem tudi prinesla. Jaz sem bila z njimi zadovoljna. Res pa je da ne vem katere sta bile Maja pa Mojca, men so bile vse super. Sem pa res bolj nekompliciran človek.

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Tko kot punčica, sem bila tudi jaz tokrat spet na B oddelku. Vse je bilo vredu, tako kot mora bit. Sestre prijazne, no ja, tudi Primož (medicinski brat ) , da ga ne pozabim omeniti. Me je iz porodne pripeljal na oddelek, me uredil, prinesel čaj (ob pol polnoči) , pogledal, če je dovolj vložkov na wcju in se potem še dvakrat prišel prepričat, če je vse vredu z mano. V naslednjih dneh je bilo prav tako ok... moja druga cimra , ki je prišla zadnji dan, ko sem jaz odhajala, npr. ni marala mleka in je prosila za jogurt - brez problema ga je dobila...no ja, pa take malenkosti... Aleks je bolj ali manj spal in premalo jedel, zato so tudi meni sami od sebe ponudili glukozo , brez da bi karkoli nergala... Poklepetali smo vedno, ne spomnim se, da bi bila sploh katera sestra malo manj prijazna od drugih....

Hvala vsem z B oddelka!

< Sporočilo je popravil Barbs -- 26.5.2006 8:46:00 >

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Jaz sem bila tudi zelo zadovoljna z vsem in se sploh nisem obremenjevala z pogledi, vse kar sva z mojo hčerko potrebovali sva tudi dobili.Ljudje smo pač različni, glavna stvar da sem se odločila za LJ, je pa bila intenzivni oddelek, ki ga recimo Po nima in če je kaj narobe pošljejo otroka v LJ.Pa tudi, ko sem videla kako me je moja mala iskal ponoči, jo nikoli ne bi dala, samo zato da bi se jaz spočila.Pri dojenju, je pa tudi tako, da se že v nosečnosti nekatere preveč obremenjujeo,Če gre gre, če pa ne pa ne.Sploh , pa ima vsak človek lahko slab dan in zato ni treba soditi celega oddelka po tem.
Ena , ki je pa vsa ogorčena pisala, da je komaj večerjo dobila-saj v materinski šoli povedo, da je potrebno imeti prigrizek sabo.Pa brez zamere, samo mnenje

B-oddelek
No o tem bi se pa dalo zelo veliko napisati.Ko so me sprejeli v porodno sobo je bilo še vse ok.Nisem imela svojih popadkov tako da so me dali na umetne.V porodno sem prišla ob 18 rodila pa sem ob 2 zjutraj.Tam okolo polnoči so se začeli tisti tahudi.Meni se je zdelo da vsaka ki ima pet minut časa mi je roke tlačila notri.Ena babica-mislim da je Jožica je bila zelo prijazna druga pa je bila na kubik.Tam se je drla, mahala...Ko so mi rekli naj pritisnem sej sem ampak pravijo da v glavo ne v trebuh.Imela sem dve zdravnici pri sebi-zgleda ni bilo veliko porodov.Ko so videle da se otrok nikamor ne premika sta se mi obe babici dobesedno vlegli s komolci na trebuh in potisnile otroka.In potem spet pregled-roke ti tlači notri ti pa popadek-takrat bi jih kar ubila.Meni so živci popustili in sem jih vse ven spodila.Ostala je ena mlada zdravnica ki nevem kako ji je ime in njej sem rekla naj me da na bok da imam občutek da bom tako lažje rodila.Rekla mi je da lahko probave ampak da ne ve če bo šlo.Dvakrat sem pritisnila, ona me je nazaj na hrbet obrnila in otrok je bil zunaj.Potem sem jim samo rekla da kaj me niso od začetka poslušale-pa sej tudi me imamo neki občutek kako bi bilo lažje.No po tej izjavi imam sedaj pečat v materinski-"nesodelovanje žene pri porodu".Ob šestih zjutraj sem prišla na oddelek.Prvi dan je bilo vse super pa saj je tudi moje dete skoraj skoz spalo.No pol se je pa začelo.Jaz premal mleka sestre so mi ga prinesle ampak samo standard kot vsem moji pa je bilo to premalo,ponoči itak nismo spali ker je takoj krče dobila.Ko sem jih klicala ponoči za mleko sta bile dve full prijazne ena pa taka da se sam bog usmili.Najboljša mi je bila glavna sestra-zelo prijazna, vedno nam je kaj življenskega povedala-mislim rojena je za ta poklic.
Na koncu itak komaj čakaš da greš.
Je pa tako vse jim je treba povedati-nič zadržati zase.To je njihova služba
Lp

Jaz pa sem bila na C oddelku. Od vseh sester je bila samo ena taka, ki bi ji lahko rekel, da je z levo nogo vstala. Vendar sem jo v nekaj dnevih kar spravila k dobri volji in na koncu smo dobro furale. Jaz sem bila na žalost kar en teden v bolnici zaradi tega, ker je bila moja  nedonošena in zlatenčna. Sploh prijazna je bila ena nočna sestra blond in zelo močna, ter dnevna sestra tudi blond, mlada in suhcena. Da ne govorim o njihovih sočutnih pogledih, ko naju  pediatrinja zaradi moje  ni pustila domov. Problem pri nas je bil, ker ponoči nisem imela dovolj mleka in je jokala. Sestre so mi potem ponoči nosile adaptirano mleko, vendar jo je po tem nekaj zvijalo in v glavnem nisve fajn spale. Seveda je bila posledica, da nisem bila naspana.
Da zaključim, res je lepše in lažje doma, vendar tudi v bolnici ni bilo slabo. Verjetno pa smo takrat v takem čudnem hormonskem razsulu, da nas marsikaj prizadene ali moti  kar nas drugače ne bi. Če se spomnim mojih čustev sem vsakič kot dež jokala, ko me je moj zapustil v porodnišnici. Še z vsakim ko sem po telefonu govorila sem jokala, pa drugače v življenju skoraj res nikoli ne jočem. Takrat pa je bil obup. Sem prav vesela, da to obdobje mine

Jakaracman - tvoje ''samo mnenje'' gre najbrž name. Res povejo in tudi, če je ne bi dobila bi preživela, ne povejo pa, da bi bilo bolje, če bi kakšno babico poznal, ki bi ostala s teboj še tisti dve minuti, da se rodi otrok, ne povejo, da je dojenje lahko hudičevo naporno in ne kako nahraniti tako drobcenega otročka, ki se duši na dudi, po flaški, ne povejo, da bi bilo bolje da prineseš s seboj rezervno masko pa robčke za brisanje dojenčka (namreč po porodu ga brišejo z nekimi robčki, da gre lažje tisto mazivo s kože) - ker se lahko zgodi, da jih zmanjka, ...............................
Res je, da sem bila po porodu totalno fuč in tako občutljiva, kot še nikoli v življenju (posebno potem, ko ni šlo dojit in je bil mali neprespano zaspan od visoke doze bilirubina v krvi) in res je tudi, da bom drugič - če bo ratalo - spet šla v LJ, ker je najbližje, pa še zaradi intenzivne, ampak prijetna izkušnja pa to vsekakor ni bila, pa tudi malo več občutka osebju (nekaterim!) ne bi škodilo.
To je samo moje mnenje, pa brez zamere!