Mene pa čisto tako zanima vaše mnenje oz.izkušnje glede tega koliko mater sploh še doji svoje otroke. Že parkrat sem od zdravstvenih ljudi dobila začudeno vprašanje 'A še dojite?' Vprašanje je bilo naravnano tako kot, da je dojenje bolj izjema kot pravilo

Z dojenjem se konstantno ukvarjam in od vsega začetka se soočam s težavami/težavicami, ki jih premagujemo iz meseca v mesec. Dojim že 4 m, zadnji mesec in pol skoraj brez oz. brez dodatkov.

No, moje izkušnje so pa čisto nasprotje. Malega ne dojim, tudi prvega nisem, pa bi rekla, da sem resnično ena redkih. Pravzaprav ne poznam nobene, ki ne bi dojila oz. ni vsaj na začetku. Jah, sem jim pokvarila statistiko v porodnišnici , kjer doji oz. vsaj poskuša (skoraj) vsaka. V glavnem - že pri prvem (in tudi drugem) je navadno bilo eno prvih vprašanj: A dojiš? Še preden sem dobro odgovorila, sem že dobila "dobronamerne" nasvete v stilu, da bo že, samo sprostiti se moram, pa privaditi,... Pa sem bila po porodu kot rožica, daleč od kakšne živčnosti. Potem pa je navadno sledil začuden in potem očitujoč pogled in vprašanje: Zakaj pa ne? To je pa ja tako enostavno, praktično,... Kot da bi se morala zagovarjati Pač sem vedno povedala, da je flaška zakon in to je to!
Tudi pri pediatru je bilo v začetku kar nekajkrat slišat: Aha, lepo je pridobil na teži, dojenje torej lepo teče,...
Kasneje pa pride na vrsto še to: A izključno dojite? Nič ne dodajate?
Skratka - po mojih izkušnjah se danes od mam obvezno pričakuje, da bodo dojile (nujno pol leta ali pa še dlje, vendar bog ne daj po enem letu ). Tiste, ki ne, jah, te s(m)o pa res čudne, lene, egoistične,...Tiste, ki pa dojijo še po enem letu, so pa tudi čudaške in bolestno navezane na svojega otroka,...
Kakorkoli že - to je stvar osebne odločitev, kaj si drugi mislijo - za to ti mora pa po domače dol viset

Jaz sem vse 3 polno dojila(HB mi ni bilo nikoli treba poseči po dodatkih..tiste dni sem pač več dojila in je bilo)...se pa tudi men zdi, da je zelo malo mamic ki dojijo..al pa se v napačnih krogih sučem

Po mojih izkušnjah več mamic doji, kot pa ne doji, tiste ki ne dojijo, pa večinoma zato, ker iz raznoraznih razlogov dojenje pač ni steklo, čeprav so se trudile. Malo je takih, ki se zavestno odločijo, da ne želijo dojiti. Očitno poznaš čudne "zdravstvene ljudi", ker zadnja leta se pomembnost dojenja za novorojenčka zelo poudarja.

No še lastna izkušnja - ta prvo sem dojila 10 mesecev (do 6. meseca izključno dojila, brez kakršnih koli dodatkov), ko se je odstavila, ker ji ni več pasalo moje mleko, ki se je spremenilo zaradi 2. nosečnosti.
Ta drugega sem polno dojila 4 mesece, potem pa mu naenkrat moje mleko ni več zadoščalo, zato sem mu začela dodajati AM, potem se mu je pa zelo hitro flaška bolj zadopadla kot dojka in sva imela pri vsakem dojenju že skoraj borbe, ker bi on raje flaško, pri 5-ih mesecih smo pa vsi nekaj zboleli in takrat je bilo konec, ker mali se je začel histerično dreti, če sem ga poskušala pristaviti, zato smo pristali samo na AM.

< Sporočilo je popravil zmajaz -- 29.11.2010 16:38:23 >

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009

jaz sem prvo dojila vsega skupa 9 mesecev, od tega 5 mesecev samo dojila nato pa dojenje + gosta hrana, sedaj pa tudi samo dojim- ta mala je stara 3 mesece, mislim nekje do 4,5 mesecev samo dojit potem pa gosta hrana, če bo seveda šlo

nimam pa nobenih obsojan do tistih, ki ne dojijo to je odločitev vsakega posameznika in nobena mama zato, ker ne doji oz. ni imela mleka ni nič slabša mama kot tista, ki doji. Vsaka mama je prava mama svojemu otroku, dana za srečo in ljubezen

Jst mam pa pri vsaki od hčerkic drugačno izkušnjo.
Prvo sem z velikimi mukami dojila 14 dni, ker ni in ni šlo. Potem sem seveda poslušala očitke od vsakega...  V glavnem, zarad vsega skupaj se mi je dojenje naravnost zagravžalo!!
Druga pa je stara skoraj 19 mesecev, pa se še vedno rada ob večerih priklopi.

Sem bla prepričana, da bodo tudi v drugo problemi, pa se je izkazalo, da bodo res, samo drugačni - kako jo odstavit!

me prav malo briga koliko jih doji in ne. Dejstvo je da že skoraj vsak P svetuje mami naj da am,ko mama potoži da otrok ne spi,da se večkrat zbuja ipd.A na žalost je to vse normalno. če greš gledat po forumih že vsaka druga piše da ima premalo mleka ali da ga nima,ker ima mehke dojke,ker otrok joka,ker otrok se večkrat zbuja in hoče sesati na 1 uro ipd

natasarobi, se pravi, da imaš odgovor - velika večina doji. Seveda pa je med temi manj takšnih, ki izključno dojijo, ki dojijo dlje časa,...
Takšno zdravstveno osebje, kot ga omenjaš, pa je prej izjema, kot pa pravilo.

se podpišem. Prav besna sem, ko pomislim koliko sem se namučila, da je dojenje steklo, podpore v porodnišnici pa nobene pametne. Prav na hitro te odpikajo in brez težav dajo dojenčku flašo, ker tiste tri dni itak kao bolj spi. Doma pa tudi "snađi se" in večina jih obupa - nič narobe, če so se tako odločile, ni pa fer, da se vsi hvalijo kako pomembno je dojenje in kako pomagajo, potem si pa prepuščen sam sebi, večina žensk sploh nima realnih predstav o dojenju (priznam, da sem imela tudi jaz na začetku neke "nore" ideje - ideale).
Evo sem izlila žolč

Takole bom rekla...Jaz bi se sekirala do amena če mi dojenje ne bi steklo in bila bi ravno tako osramočena (sicer popolnoma za brezveze) in nesrečna in bi se še kako ozirala na mnenje "pametnjakovičev" iz okolice.

Ne bom rekla, da se nisem nič trudila, so bili časi, ko sem se krepko namučila in potočila kar nekaj solz na ta račun ampak se je vedno dobro izteklo. Sem pristaš dolgega dojenja ampak ne za vsako ceno.

Prvega sina sem polno dojila do 6m in potem še do 14m, drugega sem tudi polno dojila do 5m in ga dojim še zdaj, ko je star 8m. Verjetno bom tega dojila dlje saj ne nameravava imeti med drugim in tretjim večjo razliko.

Me pa pediatrinja vsakič vpraša če še vedno dojim. Ko sem bila s prvim na pregledu za eno leto sem pokasirala nemalo začudenih pogledov, ko sem pri sestri rekla, da ga še vedno dojim.


Moj point? Vsaka mama dobro ve kaj je za njeno dete najbolje in vsi dobronamerni nasveti so vse prej kot dobrodošli.

vsaka mama ne ve kaj je za otroka najboljše-te popravljam. Ker kot prvo mame niso podučene kako in kaj določene stvari potekajo ,kaj je treba ....

mama dela to kar MISLi da je dobro

Dojila do sedmega meseca,brez dodatkov in ostale hrance Potem pa hrana in dojenje do dveh let.So imeli veliko za povedat ampak me boli briga

Sama sem pristaš dojenja. Po mojem mnenju je več doječih mamic; takšne, ki se zavestno odloči da ne bo dojila, pa sploh ne poznam.

Med mojimi prijateljicami mamicami je samo ena, ki je dojila en mesec in ena 4 m, druge (6) so dojile vsaj 8m ali še dojijo, saj je večina takih, ki imajo še manj kot leto stare otroke.

Nas pa so v porodnišnici kar močno spodbujali k dojenju. Ob rojstvu so sicer vprašali, če bom dojila. Ker sem rekla ja, so pa kar spodbujali. Na sreči je moja lepo zgrabla, od cimre hčerkica pa ni in ni. Pa se je mogla skoraj skregat z eno babico, da ji je malo mleka prinesla in to ne v flaški ampak v enekciji, s katero so mleko brizgnili v usta. Zjutraj so nam v porodnišnici stisnili dojko in preverili, če mleko nastaja in če mleko je bilo si težko sfehtal AM. (samo ena sestra je bila malo tečna in je malo silla s tistim dodatkom, če je otrok jokal. No, za mojo cimro je bila dobrodošla). Pa tudi doma sem imela s patronažno lepo izkušnjo, gledala je kako pristavljam in mi je bila na voljo za kakršen koli nasvet. Vendar k sreči nisem rabila posebne pomoči.

je pa res to, da ni za obupat. Naša je imela pri dobrih dveh mesecih neko krizo in je zelo slabo jedla. Posledično je začelo mleko malo vsihat (ni povpraševanje, ni ponudbe), pa se nisem sploh sekirala, saj je bila kljub temu zadovoljna, mogoče sem jo le malo pogosteje pristavljala. Tisti mesec se je tudi zredila zelo malo. Le za mleko sem se malo vstrašla in si ga nekaj dni po njenem obroku črpala. Pa verjetno ne bi bilo potrebe, saj ko je začela spet normalno jest, se je mleko spet lepo povrnilo.

se pa tudi jaz strinjam, da veliko mam prehitro obupa in pol imajo nekateri otročki raje flaško. Vstrajnost je božja mast pravijo . Seveda pa pri vseh to ne gre in včasih so res tudi primeri, ko mleka ni ali pa preprosto vsahne. 

Dojila sem in še vedno dojim :) ... In pred drugim letom ne mislim malega na silo odstavljati.Želim pa na čimmanj travmatičen način odstavitri svojega otroka in to takrat, ko bo otrok že neke stvari razumel in doumel. .N In pika. na vse komentarje in pametne nasvete iz okolice se pa preprosto nasmehnem. Oz. z takšnimi, ki nimajo razčiščenih pojmov o dojenju in ga obsojajo kot največje zlo o tem sploh ne debatiram.

Dojila sem vse tri otroke več kot eno leto. Tudi četrtega samo dojim pri 4 mesecih. Noben še ni spil kapljice adaptiranega mleka.

_____________________________

Ponosna mamica petih fantkov :)

Me je pa osebno najbolj motilo v šoli za starše, da so nam tupili kak je dojenje ah in jah in super tuper.... Niso pa povedali in dali resnično pametnih nasvetov kaj storiti v primeru težav,.... kakšne težave se pojavljajo pri dojenju .... kaj storiti, če se ti otrok krega med dojenjem .... kaj storiti, če mleko preveč teče ..... kako reagirati, če dobiš mastitis ....kako vzpodbuditi nastanek mleka ....... ipd .... tega je manjkalo ...

In iz srca sem hvaležna znanki, ki mi je predlagala knjigo Dojenje in materinstvo iz srca. TAm sem našla veliko odgovorov povezanih z dojenjem in na splošno z materinstvom. Vsaki mamaici, ki si želi dojiti priporočam, da jo prevere že pred porodom .... res lepa knjiga.

Dojim od samega začetka pa do trenutnega dne ko je sin star 16 mesecev... pa ne ker bi tak o zelo zagovarjala, ali želela ampak ker enostavno najprej sem imela mleka za izvoz (dobesedno) potem pa se je očitno tako navadil (ni hotel piti nič druga-čaj, vodo, sok, nobeno AM, pa sem jih probala kar nekaj.... sploh nobene stekleničke z cucljem no).... in vztraja še danes... res da je ogromno bolan, verjetno tudi zarad vstopa v jasli in takrat zavrača vso hrano... ostane mu le še dojenje... mleka še nekaj imam tako da mu pač ne jemljem še tega vira prehranjevanja .... čeprav je naporno ker se dojiva ponoči tudi do 10 x... oz. vsakič ko se predrami se potolaži le z dojenjem.....zjutraj pa je treba vstat in se odpravit v službo...

vsak izbere svojo pot, in nudi otroku kar želi in kar misli da je prav ! Ne prenesem vsiljevanja oz. forsiranja kaj bi bilo treba, naj se vsaka odloči sama.... sama sem kot otrok bila dojena 4 mesece in mi nič ne manjka...

_____________________________

Biti pripravljen je veliko, znati čakati, je še več, toda izkoristiti pravi trenutek, je vse.

Žal je tole dojenje lahko velika psihična obremenitev za mamico, največkrat takrat, ko gre kaj narobe. Kar ste tiče strokovne pomoči so meni dvojčka lepo zalili s flaško iz principa, ker se take drobižke vedno dohranjuje, pa čeprav sta imela lepi teži (okoli 2500g). Po flaški seveda ni šlo več z dojko.
Zna pa marsikdo kaj čudnega pripomnit - meni je na uho prišlo tudi to, da je imel moj pikec pilorostenozo zato, ker ni bil dojen (sicer iz laičnih ust, ampak vseeno nisem bila ravnodušna).

Lahko je biti pameten tistim, ki niso matere ali tistim, ki so uspešno dojile. Čeprav seveda vsem ki jim je šlo same pohvale in naj jim gre tako še naprej.

Mislim pa, da večina mamic doji. Vsaj na začetku. Saj sem jaz tudi. Dvojčka celo dva dni!

Tudi jaz sem pristaš dojenja.
Dojile sva se 8. mesecev in ni mi bilo lepšega. Takrat sva bile samo midve...
Ampak pr nama se je tamala sama odstavila,kar tako na lepem je bilo vsega konec.

Ne vem iz katere P so ti tvoji podatki...sicer je res da sem rodila pred 5.leti, ampak moj sin je prvo kot prvo bil v porodnišnici prve 4 dni na AM dokler nisem dobila svojega in ko ga sem bi ga po mnenju sestre morala imeti nonstop priklopljenega. Ko ga je videla z dudo je začela vreščat, naj ga dam raje na prsi.
In ja tudi mi smo se dojili samo 3 tedne, ker je otrok bil lačen in ker mi je recimo pri 3.tednih zjutraj uspelo načrpati cele 20ml (sem takoj vedela, kdaj je dojka prazna). Ja seveda bi rekle ene, je treba vztrajat, še vseeno pa je bolj pomembno to, da je otrok sit, kot pa dojenje.

vsaka mama ne ve kaj je za otroka najboljše-te popravljam. Ker kot prvo mame niso podučene kako in kaj določene stvari potekajo ,kaj je treba ....

mama dela to kar MISLi da je dobro

Oprosti, ampak to je pa največja glupost, kaj sem jo prebrala

Natasarobi, da pa še odgovorim na tvoje vprašanje...poznam samo eno mamico, ki ni dojila (isto zaprisegala na dojenje, ko pa je na prvem sistematskem dojenčica imela 500g manj kot ob porodu, pa je videla, da le ni pametno vztrajat) drugače pa so dojile čisto vse kolegice, znanke, sodelavke, v glavnem vse mamica kar jih osebno poznam. Pomoje je bolj kot ne IN, da mamica doji.
 

mislim, da na sistematiki ne sprašujejo, ali še dojite v smislu, da bi vas kakorkoli očitajoče gledali. to je zanje le dejstvo, na podlagi katerega lahko gradijo, če ima otrok kakšne alergije, bolezni,... kako se razvija.
no, vsaj moje mnenje je takšno.

do sedaj sem imela vedno občutek, da mami dajo na izbiro, kako se bo odločila. dojenje pa seveda podpirajo. en čas je bilo zelo reklamirano in spodbujano iz strani zdravstva, ker so verjetno dobili takrat kakšne podatke iz raziskav.

sama dojim. še vedno. kljub temu, da je otrok že v tistem obdobju (18/19 mesecev), ko bi se moral odvaditi (po pravilih družbe, seveda), a nič ne kaže, da bi se odklopil.

ugotavljam pa, da je mnogo bolj zdrav zaradi tega. ne ker bi moje mleko vsebovalo nekaj kar ostali "mleki" nimajo temveč bolj zaradi psihološkega vidika.
ampak posledično temu je pri nas spanje še vedno katastrofalno, predvsem ker nima dude, s katero bi ga pretentala.

poznam jih veliko, ki so in ki dojijo in spet veliko, ki so hitro posegle po AM. na nobeno ne gledam drugače.
vsaka mama ima svoj sistem.

Ta tema mi pa zaradi moje izkušnje vedno dvigne pritisk. Sm bila sveto odločena, da bom dojila in da se bom trudila za to. Ko je bila malčica stara 2,5 meseca pa se je začel "po dojenju" jok. Kar naenkrat se je odstavila in začela jokat. Zelo hitro mi je blo jasno, da je spraznila zalogo. Tako sva nekaj časa probavali na obeh dojkah, pa je blo še vedno premalo. Pediatrinja in njena pametna sestra sta mi zagotavljali da je to le obdobje in naj vstrajam, okolica vsa pametna .... Moj otrok pa lačen, ker sm poslušala druge. Na skrivaj sem dodajala, da mož ne bi videl, ker je bil čist napunpan z "dobronamernimi nasveti". Počutla sem se kot zločinka, ker nimam dovolj mleka. Po mojem mnenju se z poudarjanjem dojenja pretirava. Zakaj toliko govora, da bo otrok ne vem kako bolan, če se ne bo dojil? Pa da bo čustveno zmeden pa ne vem kaj še vse. Seveda če vam lepo teče me boste pisano gledale. Če pa imaš mleka premalo si v stiski, pa verjetno razumeš kakšne travme se pojavijo. Svojemu otroku želiš le najboljše. Ampak kaj je najboljše: da je sit in zadovoljen, ali da je vedno malo lačen in in kao zaščiten pred ne vemo točno čim. Midve sva vstrajale do četrtega meseca potem ni hotela več. Sm tudi ena tistih zločink, ki je otroku že pri rosnih štirih mesecih ponudila gosto hrano. Pri šestih smo bli na dveh do treh obrokih GH dnevno. In danes je naša 2,5 letnica zdrava kot dren. Niti svečka ji ne priteče iz nosa pa hodi vsak dan v vrtec med viruse. 

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Jap, podobno bi tudi sama napisala.