alinas
|
Urška, sicer so že druge povedale skoraj vse, predvsem primoza je bila kratka in jedrnata, pa vendar bi še nekaj dodala tudi jaz. Še enkrat bi poudarila to, da otrok čuti tvoje občutke, zato se moraš najprej ti rešiti strahov. Ti si tista, ki se moraš vprašati, ali si pripravljena na to, da se bo tvoj otrok iz dneva v dan vedno bolj osamosvajal, da bo nekega dne postal neka druga, od tebe neodvisna oseba. In menim, da je na tem treba delati že od vsega začetka. Pri nas je tako, da če sem jaz poleg, sem alfa in omega vsega, ko me ni, je pa tudi čisto ok. Ko odhajam, je hudo - jok in še enkrat jok, pa so mi potem povedali, da je že čez minuto situacija popolnoma skulirana - veselo in zadovoljno se igra, komunicira z drugimi... Sem nekajkrat ostala pred vrati, da sem preverila, če je res temu tako - in ko sem slišala tisto zadovoljno žlobudranje in smeh, sem bila čisto potolažena.
Pa še ena stvar me je zmotila - izmuzniti se. Nikoli, ampak res prav nikoli nisem naredila tega, da bi se izmuznila. Že ko je bila še čisto majhna dojenčica in sem jo pustila pri babi, sem ji lepo razložila, da moram ven, da me nekaj časa ne bo, da bo pri babi in da se potem vrnem, pa bova zopet skupaj. In to še vedno prakticiram. Čeprav je babi imela neke ideje, da ko bo večja, se bom pa morala izmuznit, ker bo drugače jokala. Pa je videla, da je moj pristop obrodil bogate sadove - moji malčici sicer ni vedno všeč, da grem, ampak vedno ji povem, kam grem in kdaj pridem, pa se s tem sprijazni in videti je, da v svoji mali glavici poskuša vse skupaj razumeti. Menim, da mora med mamo in otrokom veljati zaupanje, ki pa ga otrok ne more dobiti, če se mu kdaj pa kdaj izmuzneš. Otrok nima dobrega občutka, če enkrat nenadoma izgineš in se potem zopet pojaviš. Zaradi takšnih dogodkov se te lahko samo še bolj oklepa, ker ne ve, kdaj se bo ponovno zgodilo tvoje izginotje.
Kar pa se tiče uvajanja - nikoli ni prepozno niti prezgodaj. Začni zdaj - najprej mehkejše variante. Morda čez poletje poskusiš s kakšnim sorodnikom, prijateljico ali pa varuško - skratka z nekom, ki bi ti bil pripravljen pomagati in ki ima dober občutek za otroka (se pravi, nekdo, ki zna z otrokom, ki ga bo uspel zaposliti in zabavati). Svojemu malčku razloži situacijo - da greš, kam greš, kaj boš tam delala, da kmalu prideš nazaj, da se bo on tukaj igral in se lepo imel (naštej recimo še kaj drugega, kar bo počel), da bosta potem, ko prideš nazaj, zopet skupaj - pusti ga tam najprej za pol ure, to na vsake toliko časa ponovi, pa kasneje podaljšaj čas... Naredi to z veliko mero potrpežljivosti, občutkom za situacijo, vzemi si čas, ob vsem skupaj pa bodi pomirjena sama s sabo.
Želim vam prijeten vstop v vrtec.
Alina
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
A je potem boljše da ga uvaja ata? Ne vem, samo razmišljam. 
