zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec

zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vrtec in varstvo

Sporočilo

Urška* -> zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (2.6.2006 22:16:55)
Ojla! Nisem še zasledila, da bi katera mamica napisala kaj o tem, pa bom vprašala. Namreč moj Žan je zelo, ampak res zelo navezan name. Zato me ful skrbi kako bo jeseni z uvajanjem v vrtec. Skrbi me zato, ker se Žan boji neznanih ljudi, in si enostavno ne predstavljam da bi se v vrtec uvedel v 14 dneh, tako kot nekatere pišete. Ja, verjetno si mislite da se brezveze obremenjujem s tem, ampak za mene je to resnično psihični problem. Vsaki dan se obremenjujem s tem.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] A je potem boljše da ga uvaja ata? Ne vem, samo razmišljam. Ko recimo berem, da ga pustite tam 1 uro, jaz si tega pri nas ne predstavljam, ker se že zdaj moram resnično izmuznit, če kam grem. Ker če me vidi da odhajam, je grozen jok. Tako da če bi se hotela izmuznit v vrtcu, dvomim da bi ga lahko pomirili, ker bi zahteval mamo. No, doma ga ata že hitro pomiri, ampak to uspe samo njemu ali pa babici(moji mami), pa moji sestri. Evo, k drugemu noče kot pa k nam štririm. Pa ima Žan okrog dosti žlahte. Pa jih je že 100 krat videl, pa ne gre k njim, se prav stisne k meni če ga hoče kdo drugi prijet ali pobožat,... Kar na obrazu se mu vidi, da ga je strah.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Naj katera napiše kakšno izkušnjo. Malo sem zabluzila, če pa me res ful skrbi to.

ada2 -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (2.6.2006 22:21:12)
oba se mi smilita. mogoče bi bilo res bolje, da ga uvaja ati, meni je bilo pri Nuši hudo, pa ona sploh ni jokala ali kako drugače komplicirala, kar šla je in ni bilo problema, jaz pa kar nekaj skrbela in na skrivaj solze brisala. saj vem, da nisem nič pomagala.

*goldfish* -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (2.6.2006 22:27:43)
Jaz se tega tudi bojim (če ravno nimam razloga, ker naš mulc pa se nikogar in nič ne boji), ampak če druge ni, se mora pač navaditi[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Verjetno je bolj mene strah, da bo moral od mene, on pa bo tam užival 100 na uro[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Sva pa enkrat za foro šla mimo vrtca in so otroci bili ravno zunaj na igrišču. In naju je vzgojiteljica povabila noter. Mali me sploh ni več upošteval, kar odkorakal je in se začel z otroci igrati. Sploh ga nisem mogla vstran spravit.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] ...nič ti nisem pomagala... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

sjug -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (2.6.2006 22:32:17)
Hmm, mene je bilo pri naši Katarini prav groza. In to zato, ker se sama nisem dobro počutila v vrtcu. Menda sem celo zbrisala in čakala na štengah, da je prišla mami domov. Pa vzgojiteljice še porajtale niso [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Aja, zdej te pa tolažim, a? No naša deklica je šla v vrtec zelo rada in ni imela večjih težav, bolj sem se sama sekirala. So pa obdobja, ko kar ne bi šla. Urška predvsem se ne boj, Žan se bo imel super v vrtcu. Če te pa res tako zelo skrbi, kaj ko bi probala privat varstvo, mogoče kar pri tebi na domu, tko kot eno babico. Moja tašča je preden je čuvala našo punčko mal trenirala in je hodila k enim na dom čuvat fantka, ki je bil precej bolehen. Je bil tko navezan nanjo, čez leto je pa itak postal rokomavh in je šel v vrtec. Tudi tvoj bo postal mali divjaček, zagotovo. Za premostitev pa če res ne bo šlo, si lahko omisliš nekaj podobnega. Poskusita z vrtcem, mogoče boš pa presenečena nad Žanom ...

Magi* -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (2.6.2006 22:33:25)
čez tole separacijsko krizo boš morala iti, ni druge. eni otroci se lažje navadijo in prebolijo "izgubo" mame, drugi težje. še težje je, če mama to doživlja tako, kot ti opisuješ. jaz sem mojo punco navajala tako, da sem jo za cel dan odpeljala k mojim. pa z atijem sta bila dosti sama... za uvajanje pa sem si vzela 1 mesec. moram reči, da je bilo sprva super, potem je kakšna 2 tedna jokala in nato kot bi prerezal - je bila čisto zadovoljna. res, da pri naši ni bilo zares hudega joka. je pa tudi res, da jaz nisem delal kake hude panike okoli tega. enostavno sem zavestno prepričala sebe, da je to edini način in je to edino dobro za Zarjo. saj tudi, če malo joka, ni to nič hudega. ampak za nič na svetu mu ne pokaži, da ti je hudo. potem bo le še huje. lahko si za uvajanje vzamete tudi več časa. kje pa piše, da je 14 dni treba uvajati otroke v varstvo? poskusite mogoče prvi teden vsi trije skupaj. in potem se ti umakni za kakšno urico, ati pa naj ostane. ko greš, se nikar na veliko ne poslavljaj. enostavno reci adijo in izgini. čim bodo ceremonije okrog poslavljanja, bo večji jok. po kakšnem tednu naj gre z njim samo še ati. in potem se naj tudi on postopoma oddaljuje. ko ste v vrtcu, poskusite biti čim bolj ob strani. ne vodite otrokove igre, naj se sam zaigra. naj si poišče družbo. aja, pa jaz sem že dosti prej Zarji začela vsakodnevno razlagati, da bo šla v varstvo, kejr bodo otroci... mora vam uspeti, še vsem je. ne se bati. četudi se bo Žan nekaj časa jokal, bo potem postal pravi mali lump, ki komaj čaka, da gre v vrtec. naša je že čez vikend čisto nervozna, ker komaj čaka, da se bo igrala s prijatelji;)

Urška* -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (2.6.2006 23:21:51)
Ohjoj punce, upam da bomo to čimprej dali skozi, da si malo živčke odpočijem, ker že vsem težim s tem. Me imajo že menda poln kufer. Mi smo drugače čisto blizu vrtca doma, pa grema dostikrat ven ko so otroci zunaj, pa ne pokaže ne vem kako velikega zanimanja za druge otroke. En čas jih opazuje, pol pa hoče vstran.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Ja, pa če se mu kakšen otrok približa, in ga hoče npr. za roko prijet, se ful vstraši. Pa mama mi je zadnjič pravila, ko ga je pazila in sta bila zunaj, da ga je hotela vpeljati v igro z drugimi otroci, pa jo je kar vlekel proč.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Mu ni bilo zanimivo. Hmmm, me kar malo skrbi to. Drugače se pa zelo rad igra s svojo sestrično(stara je 7 let). Joj, me je kar groza... Aja, Magi*, tale ideja da gremo najprej vsi trije skupaj, potem pa se jaz odmaknem, mi je prav všeč. Vidiš, na to pa nisem študirala.

Magi* -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (2.6.2006 23:38:56)
saj bo, saj bo. naša je na začetku bila tak samotar... zdaj jih pa komandira vse po vrsti[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] pa še to: jaz sem prvi dan uvajanja prinesla za vsakega otroka (jih je še 5 tam) darilce - take majčkene knjigice. tudi Zarja jo je dobila. so bili ful veseli. držite se;)

Marogica -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (3.6.2006 6:51:05)
Urška, tudi naš je imel to fazo(kot vidim sta stara enako, tvoj je samo 1 dan stareši), ko se je vedno stisnil k meni, ko je prišel kakšen drug človek na obisk ali v bližino, pa je bil lahko tudi sorodnik ali znanec, ki jih je občasno videval. To dela še vedno. V vrtcu (na uvajanju) je bilo tako, da sem šla jaz z njim, počakala, da se je "zaposlil" s čim drugim in se nato umaknila. Vzgojiteljice so rekle, da je imel pa ca 3 dneh malo krizo, kar je pomenilo, da je vmes 15 min jokical, pa so ga lepo potolažile in zamotile. Prav rad je bil v družbi otrok, kar me je veselilo in potolažilo. Priznam pa, da je bilo prvi mesec hudo vsako jutro, ko sem ga oddala vzojiteljici, ker je jokal in ni hotel stran od mene. Tu sem pač reagirala tako, da sem ga na hitro "oddala" in odšla. Jokal je ca 5 min, nato je bilo vse OK. Sedaj je že 1 mesec vse v redu, zjutraj gre brez problema k vgojiteljici.

Primoza -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (3.6.2006 7:11:49)
Uvajanje v vrtec, ki je v bistvu prvi korak v "real life" se ne začne z vrtcem amapk že precej prej. Zato posusite že zdaj z manjšimi odsotnostmi, da se malček navadi da gačuva še kdo drug. Običajno pomaga že če si malčka redno delite kar se tiče čuvanja z možem, vi pa vmes opravite kak opravek ali pa greste na kavico oz. kaj drugega. Zelo nevarno je pokazati malčku ob odhodu v vrtec neko skrb, poskusite igrati veselje, ker otroci so srkalci naših občutkov in negotovost, ki bi izhajala iz vas bi ga še bolj vnemirila.

bskrle -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (3.6.2006 15:31:35)
Jaz pa mislim, da otrok ponavadi hitro dojame, da je pač v vrtcu, da ga ima tudi tam nekdo rad in da ga starši vsak dan pridejo iskat. Mamice pa to različno doživljamo, morda ni le otrok zelo navezan na mamo, ampak tudi mama na otroka. In to je težje. KAr pogumno!

Grascakinja -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (4.6.2006 21:45:52)
IZVIRNO SPOROČILO: primoza Uvajanje v vrtec, ki je v bistvu prvi korak v "real life" se ne začne z vrtcem amapk že precej prej. Sicer je zdaj prepozno za to, ampak se popolnoma strinjam. Če imate možnost, si podaljšajta uvajanje. Brez joka pač ne bo šlo, to je potrebno vzet v zakup. Jaz imam vse mogoče družbe navajeno 11mesečnico, pa vseeno malo pojoka (se ravno uvajamo v vrtec). Vzgojiteljice so prima in jo krasno potolažijo, ko je treba. Nikoli je ne pustim tam, tako da se umaknem. Vedno ji zavestno rečem adijo, ji pomaham, da ve, da grem. Bolje, da zajoka takoj in se potolaži, kot pa sredi dneva, ko ugotovi, da me nenadoma ni. Mislim, da je veliko že v tem, da mama v svoji glavi poštima, da je vrtec za otroka ediino in samo pozitiven in da je čas, da se "spravi s cickov dol". Lahko, da se vam otrok zdaj smili, kako se bo uvajal in tako naprej.. toda prej, ko gre čez to, bolje in lažje bo zanj. Si predstavljate, imeti otroka še naprej doma in ga še bolj navezanega nase čez 5 let uvajati v šolo? Optimizem in odločnost vam želim!!!

Anonimen -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (4.6.2006 21:58:57)
Poskusi ti odhod v vrtec sprejeti kot najbolj "normalno" dejstvo. Če bo tebe strah oz. te je že, bo prav gotovo strah tudi tvojega fantka. Še posebej, če je res tako navezan nate kot pišeš. Naša "naloga" je, da otroke vzgojimo v samostojne osebnosti. To se ne začne pri 18-ih letih, ampak že mnogo prej. Tudi odhod v vrtec je eden takšnih stresnih "korakov". Na nas je, da naredimo ta korak s takim veseljem kot bomo vsakega od tistih, ko bo naš otrok stopil na naslednjo samostojnejšo stopnico.

alinas -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (6.6.2006 9:21:40)
Urška, sicer so že druge povedale skoraj vse, predvsem primoza je bila kratka in jedrnata, pa vendar bi še nekaj dodala tudi jaz. Še enkrat bi poudarila to, da otrok čuti tvoje občutke, zato se moraš najprej ti rešiti strahov. Ti si tista, ki se moraš vprašati, ali si pripravljena na to, da se bo tvoj otrok iz dneva v dan vedno bolj osamosvajal, da bo nekega dne postal neka druga, od tebe neodvisna oseba. In menim, da je na tem treba delati že od vsega začetka. Pri nas je tako, da če sem jaz poleg, sem alfa in omega vsega, ko me ni, je pa tudi čisto ok. Ko odhajam, je hudo - jok in še enkrat jok, pa so mi potem povedali, da je že čez minuto situacija popolnoma skulirana - veselo in zadovoljno se igra, komunicira z drugimi... Sem nekajkrat ostala pred vrati, da sem preverila, če je res temu tako - in ko sem slišala tisto zadovoljno žlobudranje in smeh, sem bila čisto potolažena. Pa še ena stvar me je zmotila - izmuzniti se. Nikoli, ampak res prav nikoli nisem naredila tega, da bi se izmuznila. Že ko je bila še čisto majhna dojenčica in sem jo pustila pri babi, sem ji lepo razložila, da moram ven, da me nekaj časa ne bo, da bo pri babi in da se potem vrnem, pa bova zopet skupaj. In to še vedno prakticiram. Čeprav je babi imela neke ideje, da ko bo večja, se bom pa morala izmuznit, ker bo drugače jokala. Pa je videla, da je moj pristop obrodil bogate sadove - moji malčici sicer ni vedno všeč, da grem, ampak vedno ji povem, kam grem in kdaj pridem, pa se s tem sprijazni in videti je, da v svoji mali glavici poskuša vse skupaj razumeti. Menim, da mora med mamo in otrokom veljati zaupanje, ki pa ga otrok ne more dobiti, če se mu kdaj pa kdaj izmuzneš. Otrok nima dobrega občutka, če enkrat nenadoma izgineš in se potem zopet pojaviš. Zaradi takšnih dogodkov se te lahko samo še bolj oklepa, ker ne ve, kdaj se bo ponovno zgodilo tvoje izginotje. Kar pa se tiče uvajanja - nikoli ni prepozno niti prezgodaj. Začni zdaj - najprej mehkejše variante. Morda čez poletje poskusiš s kakšnim sorodnikom, prijateljico ali pa varuško - skratka z nekom, ki bi ti bil pripravljen pomagati in ki ima dober občutek za otroka (se pravi, nekdo, ki zna z otrokom, ki ga bo uspel zaposliti in zabavati). Svojemu malčku razloži situacijo - da greš, kam greš, kaj boš tam delala, da kmalu prideš nazaj, da se bo on tukaj igral in se lepo imel (naštej recimo še kaj drugega, kar bo počel), da bosta potem, ko prideš nazaj, zopet skupaj - pusti ga tam najprej za pol ure, to na vsake toliko časa ponovi, pa kasneje podaljšaj čas... Naredi to z veliko mero potrpežljivosti, občutkom za situacijo, vzemi si čas, ob vsem skupaj pa bodi pomirjena sama s sabo. Želim vam prijeten vstop v vrtec. Alina

Anonimen -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (6.6.2006 16:23:41)
Eno leto nazaj sem bila na podobnem kot ti s podobnimi strahovi. Hvala bogu, da sva se s Frutko pogovarjali, da me je malo pomirila, ker sicer tak ne vem, kako bi sploh spala ponoči. Imela sem pravo fobijo pred vrtcem - od tega, da sem vedela, da bo mali moral biti vržen v vodo (zaradi moje in moževe službe ni bilo govora o kakršnem koli uvajanju). Tako kot tvoj otrok je tudi moj bil zelo navezan na mene (še vedno je), bal se je tujcev, da o tem, kako ni sprejel ostalih otrok v vrtcu, ko sva se hodila tja igrat, niti ne govorim. Zaupaj vzgojiteljicam! Zavedaj se, da se vsaka trudi dobro opravljati svoje delo. Nobeni ne bo všeč, da se otrok joče, zato ga bo potolažila in zanj poskrbela, ga pocartala... Poleg tega imajo vse vzgojiteljice v vrtcu nadzor ravnatelja oz. ravnateljice (nenapovedani prihodi v igralnico, hospitacije...). V vrtcu gredo sploh prve dni otrokom zelo na roke in se mu prilagajajo. Šele sčasoma jih začnejo navajati na red. Boš videla, če nekaj časa boš imela probleme, ker boš prehitro prihajala po otroka, ta pa ne bo hotel domov. Vsaj pri nas je včasih tako.

iva01 -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (6.6.2006 19:27:31)
Oj sej do jeseni je še veliko časa in tudi žan bo malo odrastel, probej ga že zdaj malo navajat da ti nemoreš biti vedno z njim, tako da v jeseni nebo prevelik šok. Vsake tolk časa se mal odmakni od njega, ampak je fajn da se ta cajt nekdo z njim intenzivno ukvarja tako da bo čim kasnej ugotovil da te ni zraven, pa čim več med ljudi da se navadi na druge obraze, če mate kakšno igrišče kje blizu se pojdi z njim tja igrat pa boš videla kako je kaj do drugih otrok. Jaz sem sedaj s svojim 1,5 letom starim Nikom na uvajanju, pa kr gre nekak, sam ne obupat pa že zdaj bit cela zaskrbljena, midva sva bila sedaj skor vedno skupaj ampak sem ga pred dvema mesecema mal začela privajat tako da sem ga pustila z mojo sestro za kako urco in na začetkiu je bil sam jok tak da sem po petnajstih min letela nazaj ampak po enem mescu je blo že čist ok, k[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]o sva se spravlala v avto sem ga vprašala Nik kam greva pa mi je kr sam reku: babi dedi,teta... Danes je bil četrtič v vrtcu pa je vzgojiteljica rekla da jutr bo kr brez mene probala sam morem bit dosegljiva če bi bilo prehudo... Naprimer danes ko se ga prišla iskat kr ni hotel domov tako da sva se pol ure odpravljala domov, pa sem bla pozimi tud že čist obupana kaj naj naredim, Zdej maš še cajta do jeseni pa ga kr mal začni navajat na druge otroke in ljudi... SREČNO [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Anonimen -> RE: zelo velika navezanost na mamo in uvajanje v vrtec (7.6.2006 13:57:11)
Naša Ana ima v vrtcu prijateljico, ki je 19 mesecev živela samo z mamico (ati ima cel dan službo). Hišo imajo nekje na samem, brez sosedov, v okolici ni nobenega malega otroka. Skratka, cele dneve sama z mamico. In ko je ta deklica prišla v vrtec, se ji je skoraj utrgalo! Mesece in mesece je jokala, še danes se spomnim njenega obrazka, kako je celo dopoldne stala na robu solz, ni se hotela niti igrati, niti jesti, nič nič nič. Čez čas pa se je navadila, zdaj je lepo vključena v skupino. Iz njene zgodbe sem potegnila naslednje zaključke: 1. Otrok MORA biti navajen na druge ljudi, treba ga je puščati v varstvu ali sorodnikom ali kakim drugim zanesljivim ljudem. 2. Vsak otrok se, če ne zlepa, pa zgrda, slej ko prej navadi na vrtec.

Stran: [1]