Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.
Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
|
|
| Stran: [1] |
Uporabnik | |
|
|
vzpodbudnih besed, prosim 9.10.2006 22:39:53
|
|
|
|
monja
|
Naš sonček je šel danes prvič v jasli na uvajanje. Me je presenetil, nič ni jokal, se je kar zaigral z drugimi. Najbrž je vedel da sem v bližini... Jutri ga bom za kako urico pustila samega...bom videla, kako bo. Sva kar navezana drug na drugega. Saj vem, kaj si zdaj mislite, kaj pa ta sploh potrebuje tolažilnih besed. Ampak mene tako boli pri srčku, pa na jok mi gre, ne morem iz svoje kože. Pa ne me narobe razumet, vesela sem da gre v jasli, v družbo, saj to je zanj pomemben korak v življenju, korak v svet, v socialno okolje... Potem pa spet ta čustva... Do zdaj sva bila le midva, a se je "vmešala" še druga oseba, ki ga bo vzgajala in ga nasvoj način imela rada-hvala bogu!!! Ljubosumje? Ne bi temu tako rekla, saj vem da ga nisem rodila zase, da je prav, da ga "delim" z drugimi ljudmi... Te "svoje krize" in solz otrokecu seveda ne kažem, o jaslih mu govorim samo lepe stvari, kako se bo tam lepo imel in da 100 % pridem po njega... Jaz pa ne morem drugače... Tiste, ki ste podobno doživljale, povejte, kako ste to prebrodile? Hvala vam .
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 9.10.2006 22:50:28
|
|
|
|
Jutra
|
Veš kaj, uvajanje v vrtec je istočasno navajanje mame in otroka na nov način življenja. Počasi ga boš morala spustiti, da začne odkrivati tudi nov svet. In kot prvo moraš zaupat v ustanovo, v kateri ga boš puščala, in sprejeti , "začutiti", da je vzgojiteljica res tista prava oseba. Ko sem jaz spoznala, da mi ustrezajo okolje in vzgojiteljice našega vrtca, potem sem postala trdno odločena, da je takšno varstvo najboljše za mojega otroka. Zame osebno ni bolše izbire Ti se pa skupaj s tvojim sončkom veseli vsakega dne, ko bo šel v vrtec in ko boš prišla ponj. Pogovarjaj se z njim o tem kot o lepih doživetjih.
_____________________________
Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 9.10.2006 22:58:54
|
|
|
|
Marogica
|
V bistvu ne rabiš vzpodbudnih besed, naj ti bo vzpodbuda, da gre tvoj otroček rad v vrtec. Pa mogoče še to, da je tudi tvoj otroček samostojna oseba/osebnost, in to je šele začetek njegovega življenja. Samo "vidva" sta bila takrat, ko si ga imela še v trebuhu. Kako sem jaz to prebrodila pri mojih dveh? Nekako tako sem razmišljala kot ti, na začetku tvojega posta. Misli nanj in ne nase v tem primeru. Mogoče malo grobo napisano, je pa resnično. Vse lepo še najprej
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 9.10.2006 22:59:03
|
|
|
|
sato
|
Monja, nič ni narobe s tabo- mislim, da smo se skoraj vse počutile podobno. Mene že sedaj stiska, ko se spomnim, da bo tudi moj drugi kmalu šel v vrtec. Ko boš videla, kako tam uživa, ti bo lažje. Čez leto, dve pa boš mogoče kak vikend zavzdihnila:"Zakaj ni vrtec odprt tudi v nedeljo kake tri ure?"
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 9.10.2006 23:33:10
|
|
|
|
Marogica
|
IZVIRNO SPOROČILO: sato Čez leto, dve pa boš mogoče kak vikend zavzdihnila:"Zakaj ni vrtec odprt tudi v nedeljo kake tri ure?" SE strinjam. Letos je naš petletnik po 3 tednih morja dejal, da komaj čaka, da gre zopet v vrtec. "jaz tudi", sem mu odgovorila. Pa še res je bilo tako
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 10.10.2006 6:47:38
|
|
|
|
srki
|
Vsako mamico stisne pri srčku, ko mora prvič za dlje časa pustiti svojega sončka nekje za dalj časa. Tolaži se s tem, da ko bo enkrat otroček spoznal radosti vrtca in ko se bo igral s svojimi vrstniki, potem bo vse lažje, za tebe in za otročka. Vse se preživi in vse smo preživele, boš videla, da boš tako močna, da boš tudi ti. Želim vama čim manj joka
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 10.10.2006 7:26:38
|
|
|
|
lukec
|
Mi smo imeli kar nekaj problemov pri uvajanju. Je trajalo dobra dva tedna, da se je malo umiril in da prvič ni , ko sem šla. In tako sva jokala Luka v vrtcu, jaz pa doma ... Srček me je tako bolel, da sem mislila, da ga bo razneslo. To se je dogajalo spomladi. Potem je bil skoraj celo poletje doma in sem s strahom čakala prvi dan prepričana, da bo spet kriza. Pa nič, vse o.k. In zdaj veselo hodi v vrtec. Zvečer in čez vikend pa se imamo še bolj lepo, ko smo skupaj, ker se čez teden malo pogrešamo.
_____________________________
Meni nebö odprto se zdi, kadar se v tvoje ozrem oči, kadar prijazno nasmejaš se, kar sem prestala, pozabljeno je. (F. Prešeren)
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 10.10.2006 8:46:33
|
|
|
|
muki1
|
Eh, kaj, jaz sem pa taka, da se zjokam. Pa me ni nič sram zaradi tega. Pri meni se pač vsake toliko mora ventil sprostiti, zato kar jokaj sestra . Resnično, ko sem Nežo dala v vrtec, se mi je paralo srce. Ta porodniška mio je bilo najlepše leto življenja, res. Tako fajn sva se imeli, tako sva uživali, potem pa kar naenkrat vsega konec. Služba do treh, pa v vrtec, domov, kosilo na brzake, pa je bila ura že krepko čez 16.30. Ob 19.00 pa smo se že šli kopat in v posteljo pripravljat. Kar naenkrat sem imela občutek, da so mi odrezali ves čas za mojega otroka. Seveda sem tudi sama razmišljala na enak način kot ti, normalno, da ni otrok tvoja lastnina, ni igrača, ampak tudi ona je kar trpela prve tedne. Seveda nisem svoje žalosti kazala pred njo, ampak sem tak potihem zadrževala v sebi, potem sem nekega večera izbruhnila in sem kakšno uro jokala, pa sem šla spat. Po tistem pa sem se tudi sama nekak začela uvajati v novi način življenja in počasi ugotoviš, da ti kar paše vse skupaj........ Jaz sem zdaj spet tik pred porodom, tako da se pripravljam na novi krog....pa vem, da sem že vse enkrat dala skoz, pa mi bo pri drugem otroku isto hudo...... takšna pač sem.
_____________________________
Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 10.10.2006 8:52:44
|
|
|
|
Anonimen
|
Veš zakaj se mame tako počutimo?Zato ker se začnemo zavedat,da se trga tista nevidena vez,da življenski dogodki in nuje,strižejo nevidno popokovini,ki povezuje mamo in otroka. Sedaj ti bom nekaj povedala.Ko je moj sin domov dobil pismo,da bo moral v vojsko(pazi,še nič ni bilo dorečeno,ker se je v tistem obdobju menjaval zakon) sem začela jokati kot dež. pa ni bil več otroček,bol pa je še vedno moj sin. Aja,v vojsko pa ni šel,ker ga je zajel nov zakon Torej,mamine solze so opravičljive v bilokakšni situaciji.
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 10.10.2006 12:57:53
|
|
|
|
Grascakinja
|
Tudi mi nismo imeli nobenih težav z uvajanjem, pa sem vseeno ene parkrat mal pojokcala. Upoštevaje vse, da sem sama izbrala to obliko varstva, vedoč, da je to zanjo in za vse najbolje in z zupanjem v vzgojiteljice in vse ostalo, pa sem tulila. Je pač čustveno to zelo naporno obdobje. Zdaj pa, ko tamale še slečt ne morem preden mi pobegne v igralnico, vem, da se mi je izplačala vsaka solza. KO gre otrok rad v vrtec, je to naravnost blagoslov. Zdrži in bodi močna, boš videla, vse bo še v redu. Imela bosta čas samo zase, ne bo skozi ves dan malo, ampak se boš lahko načrtno in kakovostno ukvarjala z otrokom. Vajina vez bo še močnejša.
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 10.10.2006 15:38:27
|
|
|
|
Tejccy
|
Tudi meni je bilo hudo, ko sem ga mogla tam pustit najprej za urco, pa potem za dve in tako naprej. Bolelo me je pri srcu, še posebej ko se je jokal. Ampak se je privadil in tudi jaz sem se privadila, ker vidim, kako rad gre v vrtec. Otrok se tam nauči reda in ima sovrstnike s katerimi se igra-ker doma tega nima. S časom je dosti lažje in lepše, ko ti otrok lahko pove kaj so počeli v vrtcu, tko da ne bit žalostna vse se bo lepo izteklo. pozdravček
_____________________________
Ni lepšega trenutka, ko se ti otrok nasmehne in te objame
|
|
|
|
RE: vzpodbudnih besed, prosim 10.10.2006 19:10:31
|
|
|
|
monja
|
Res ste mi lepo napisale . Saj v sebi vse to vem in si to venomer ponavljam, a sem morala slišati še od vas kakšno besedo, dve. Hvala vam, mi je zelo pomagalo. Ne bom rekla, da so se v meni čustva od včeraj na danes zelo spremenila, a vsaj drugače gledam na vse to. Sem ponosna na svojega sončka, po tistem ko sem danes odšla-pustila sem ga samega za slabo uro-, baje ni nič jokal, nekaj malega čez kake pol urce, a se je tudi hitro pomiril, kot je rekla vzgojiteljica. Pa si rečem, "mama, posnemaj svojega korajžnega sinka, saj tam mu je lepo"! Morda boste rekle, da sem čudna, ampak vam kar povem, da si bom sprintala vaše poste in ko mi bo šlo na jok, jih bom prebrala vedno znova... HVALA!!!! monja
_____________________________
Mati ni oseba, na katero bi se opirali, ampak oseba, ki naredi opiranje nepotrebno...
|
|
|
| Stran: [1] |
Najbolj brane vsebine v rubriki 7 idej za izvirne božično-novoletne voščil...Za te voščilnice ne boste potrebovali ne veliko ročnih spretnosti, ne veliko pripomočkov. Pa vendar boste nad rezultatom...
Zdrava črevesna mikrobiotaČrevesje in pljuča medsebojno delujeta dvosmerno prek črevesne mikrobiote, njenih presnovnih produktov in imunskega sist...
Zadnje s foruma
Risanke.
пеперутка16
So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?