 |
RE: vse, ki ste nehale oz. niste migle dojiti
1.8.2007 13:39:56
|
|
|
|
ancka1
|
Felicia, pri meni je bilo pa tako, da mali ni hotel biti na prsih (niti z nastavkom ne). Je samo tulil in opletal z glavico. V porodnišnici so mi sestre prav hitro prinesle pumpo in tako se je začelo, da je pil moje mleko po flaški od samega začetka. Jaz pa sem imela mleka za izvoz. To črpanje mleka me je ponoči vsakič do konca izmučilo. Imela sem občutek, da cel dan ne počnem drugega. Vmes sem dobila tudi mastitis. Po enem mesecu pa sem dobila hudo sepso, začela krvavet in odšla v bolnico zaradi ostanka posteljice v maternici. Takrat sem imela v sebi toliko antibiotikov, da so mi prepovedali hranjenje malega z mojim mlekom. Moj srček je bil zato kar doma in mož ga je cel teden hranil z Novalacom. Od visoke vročine mi je mleko za nekaj časa potem tudi presahnilo. Kasneje se je vrnilo, vendar manj. Sama s sabo sem imela hude boje, ali naj sedaj ostaneva na adaptiranem mleku, ki se ga je lepo navadil, ali naj si črpam mleko še naprej. Vsakič, ko pa sem ga neuspešno pristavila na prsi mi je bilo hudo za umret. Kontaktirala sem LLLI, prosila za pomoč patronažno,... Ker pa je bilo meni črpanje mleka res utrujajoče, sem se na koncu kljub občutkom krivde odločila za adaptirano mleko. Sem bila pa veliko bolj spočita in zato umirjena, kar pa je moj mišek rabil.
Govorila sem s strokovnjakinjo za dojenje in me pomirila, češ, da gre tudi pri dojenju za trende. Tokrat ga noro promovirajo na vsakem ovinku, pred leti je bilo obratno. Kljub temu, da sem si neizmerno želela dojiti, sem razčistila sama s sabo in se s tem ne obremenjujem več. Resnično nam po mojem občutke krivde spotencira tako obsežno promoviranje dojenja, ki ga je moč zaslediti vsepovsod. Mimo grede bo prišel čas, ko se bomo začeli ubadati z gosto hrano. 
Glavo pokonci, super mamice smo, ne glede na način, kako hranimo svoje zakladke!!!!!
LP
_____________________________
29.4.2007 nas je razveselil najlepši deček.
|
|
|
|
Natisni
je star dva meseca. Na začetku sva se lepo dojila nakar mi je začel sesati samo po par minutk in se je odstavil. Kar pa je povzročilo, da je non stop visel na dojki in se dojil. Ravno zaradi tega oz. verjetno zaradi tega sem tudi dobila mastitis in jemala antibiotike. Ravno ko sem nehala z antibiotiki sem dibla še uroinfekt in sem še enkrat bila na še močnejših antibiotikih. V tem času se je 
, ker se jaz zdaj spet blazno sekiram, ker imam spet težave z dojenjem. Ampak vem, da bo sčasoma minilo, samo dozoret mora to v meni. 
za nizko porodno težo (z 2.810 g je padla na 2.550 g). Zato sem morala mleko črpati z pumpico. Na začetku je po flaški pila moje mleko in se na dojki crkljala, ampak je v 4 dneh pridobila zelooo malo (patronažka jo je prišla tehtati). Nato so se začele pa skrbi in težave- vsak obrok pred in po jo je bilo potrebno stehtati (podnevi, ponoči)- dodajanje adaptiranega mleka... celih 10 dni je vse skupaj trajalo in vsakič ko sem jo tehtala se mi je naredil cmok v grlu. Nato smo pogruntali zakaj mala je, ampak se ne naje in se ne redi. 
mali je z jezičkom blokirala grlo (jeziček je potisnila na nebo in ga ni spustila dol tudi ko sva de dojili oz. kasneje hranili po flaški). Nato smo jo veliko stimulirali z dudiko in pazili da je jeziček vsakič spustila. Mala miška je sicer pridobivala na teži, ampak mojih skrbi to pač ni zanimalo. In sem kar naenkrat čez noč izgubila vso mleko.
