ronja
|
Z obema: z njo, ker ne dojame, da je to vseeno, kljub temu, da ga ona varuje, vajin otrok. In s tabo in tvojim možem, da ji to dopuščata. Vsekakor je bilo narobe, da si popustila in prišla kasneje ali pa čakala, kdaj se bosta do konca naigrala. Prvič to res vse naredimo - pa naj se babica in vnuček igrata, a ni to fajn videt... Drugič tudi... 10tič pa ne več. Moraš postavit meje - ne samo otroku, ampak tudi starim staršem (in tem je praviloma to precej težje dopovedat kot pa otrokom ). Pa ne odstopat od njih.
Če pa se umikaš, se ona širi, seveda, ker ji pustiš. Moja tašča je ista in bi gotovo čisto enako reagirala - gre točno do tja, dokler ji še pustimo in vedno bo poizkušala meje še malo premaknit. Zdaj to veva in jih pač bolj varujeva (beri: varuje jih on, jaz samo pazim, da je vedno zraven ). Dokler si vljuden in prijazen in se umikaš, te pa gazijo, zakon močnejšega, nimaš kaj... Verjemi, poznam, čeprav ne v tej meri, ker pač nikoli ni pazila najinih otrok in ker sem jaz mama, ki hoče bit veliko s svojimi otroki, tako da ne bi prišlo v poštev, da ju cel dan ne vidim...
Je pa moja tašča delala popolnoma isto: ko smo hoteli it, je malo odnesla stran, dokler je bila še dojenček oz. se kasneje začela igrat z njo kaj takega, kar mala obožuje, itd... Ampak na srečo je šlo pa to lubiju tako na jetra, da smo kljub vsemu takoj spokali in zdaj je boljše (kar ne pomeni, da ne proba več, samo zdaj pač spokamo, če je ona tu, jo pa tudi on včasih kar mal napodi ven, da je meni prav neprijetno, ker si ne predstavljam tako svoje mame napodit... pri nas smo bolj na subtilni ravni, nekak daš vedet, da zdaj maš pa dost, pa tadrugi v principu šteka, če ne prvič, tadrugič pa ziher. Njegova mami sicer šteka, ampak ko vidi vnuke, ji je za vse ostalo vseeno in zato se pač drugače vede do nje - jaz se še ne morem, zato pa nočem, da se vidimo, če njega ni zraven...) Zdaj pa tako ni več problema, ker Ronji to ni bilo všeč, ker je preveč silila vanjo in navadno rada gre domov.
Hočem ti rečt, da absolutno ne smeš kar popustit in čakat, da se bosta pa naigrala do konca. Ti prideš, hočeš it z malim in ona prinese lego kocke, recimo. Ti rečeš, "Mali, zdaj pa greva, pusti babico, se bo sama igrala z legokockami, če ji bo pasalo, jutri zjutraj se bosta pa spet skupaj. Midva pa bova doma delala to in to (kaj kar ima tudi rad)." Da se spomni on, da je tudi s tabo lepo, pa da ve ona, da se ne boš kar tako dala.
Pri nas je tašča poizkušala zavlačevat s tem, da jo bo kao ona oblekla in seveda je to potem trajalo reci in piši 55 minut (sem parkrat pogledala na uro, to je povprečje ) in od takrat naprej sem lepo vzela Ronjo in rekla, da bova kar sami, ker nama gre to hitreje in potem se je ona pa kar naenkrat naučila jo oblečt neverjetno hitro, če je bilo treba .
Probava pa še zmeraj in vedno bo. Zato pa zdaj ne ponujam več prstov, ker mi ni do tega, da mi odgrizne roko. Ne hodim več sama k njej in je nikoli ne povabim, če ni lubija zraven. Zakaj bi izzivala, če vem, da se ona vpričo njega lepše obnaša, manj izsiljuje (ker pač ve, da ne more, ker jo on postavi tja, kamor je treba,jaz pa se nekak ne morem pripravit, da bi bila dovolj groba), pa če vem, da je meni dovolj in bi kvečjemu enkrat znorela, kar pa nisem ziher, da bi dobro vplivalo na odnose...
Boljše, da imamo korekten odnos, ampak nič več kot to. Res pa je, da mi ne pazi otrok, imamo vrtec, če kdaj rabimo pa tudi veliko drugih ljudi, da jim lahko rečem.
Tvoja tašča ti ne bo nič zamerila, še vesela bo, da greste, da bo ima malo mira user posted image in da se bo spočila.
To sicer dvomim, sicer ne bi vsakič probala zamotit otroka, kadar bi moral domov, ampak bi ga lepo pomagala spravit - oblečt in obut - za domov. Ampak kljub temu, da verjetno ne bo prav srečna, moraš to naredit.
Jutri povej tašči, da prideš malega iskat ob 16:00 ali kdaj pač hodiš iz službe (če gresta že pred 6to, potem verjetno prideš še prej?) in da naj bosta prosim takrat doma in da gresta vidva potem direkt domov, pa da bi rada, da je od zdaj naprej tako. In ko prideš, se tega drži.
In ne pričakuj, da ne bo več poizkušala, ker je to redko. Ti želim,da bi bilo tako, ampak pričakuj pa rajši, da boš rabila trdne živce in veliko volje.
Vso srečo! In trdne živce in veliko volje ti želim!
|
Natisni
. 
Ni šans! Vse v dogovoru z obeh strani. Saj ne rečem, da včasih ne paše, ampak naša je dopoldan v vrtcu, pa če si enkrat v mesecu zaželi popoldan k mami, pa naj ji bo. Ampak: da je cel dan od babice in dedka... Ne-ne, saj je tvoj otrok, ne njun, bolj bo poznal navade njiju, kot tebe! 
in da se bo spočila. 
. Podpis
