Barbs
|
Draga Ganga..... tako, kot pri vseh drugioh temah.... ne vsega jemat pretirano, lepo te prosim, ker boš drugače res uboga, tega ti pa ni treba. ... Ti povem iz prve roke, tako kot je bilo mesec dni nazaj z mano? Na obvestilu, ki sem ga prejela, je bilo natančno vse razloženo, kaj in kako. In tako je tudi v resnici bilo. Le časovno je bilo malce "raztegnjeno" . Uro sem imela ob 14.30 - najprej genetski posvet ; tu me je genetičarka vprašala splošne stvari, o boleznih v družini po moji in moževi strani, o poteku nosečnosti pri prejšnjih otrocih, o starših, če so še živi, zakaj npr. je umrl oče ipd... Genetičarka je bila ekstremno prijazna in natančna, razložila je še enkrat, kako bo amniocinteza potekala in rekla, naj grem še na eno kavico in naj čez kako urico pridem v porodnišnico spodaj ( tudi jaz sem se odločila za Postojno, ker v Postojni izključno dela prim. Cerar, ob torkih popoldne, on ima pri nas na tem področju največ izkušenj . to pomeni, da je največkrat uspešno opravil amniocintezo - to seveda ne pomeni, da so drugi nezanesljivi, vendar so pri tem posegu izkušnje zelooo pomembne) . No, sprejemati so začeli ob 16. 30 ( to je bil edini zamik) nas je pa kar nekaj mamic čakalo v prijetni čakalnici s televizijo, toplo je bilo, zraven je bil avtomat z napitki in skladkarijami , malce smo klepetale ( pa z atiji seveda tudi) in tako smo bile lepo po vrsti poklicane v ordinacijo. V ordinaciji je bila poleg prim. Cerarja še genetičarka in medicinska sestra, ter mislim da pripravnica zdravnica, ki je zadevo samo opazovala. Prim. Cerar je bil resda bolj molčeč a zelo korekten. Sestra je bila prijazna, pomagala mi je, da sem se pravilno namestila na mizi, me razkrila na delu trebuščka. Najprej me je ultrazvočno pregledal, "lociral" dojenčka" in potem opravil poseg. Igla je res velika, tista "flaška" za plodovnico na koncu tudi, ampak, saj veš, brez nič ni nič. Poseg ni neboleč, se pa ne more primerjati s kakim zobobolom ali ghlavobolom - to dvoje neprimerno bolj boli, predvsem pa dalj traja. Iglo zapiči skozi trebušno steno, ves čas pazljivo spremlja na monitorju, kaj se dogaja - seveda ne govori, saj mora biti maksimalno skoncentriran in to tudi je!!! Med pikom z iglo mi je postalo rahlo vroče - npr. podobno, kot če se nečesa prestrašiš, občutila sem rahlo neprijetno, topo, a kratkotrajno bolečino, čez minutko pa je iglo izvlekel in to je bilo to. Zahvalila sem se, sestra mi je prijazno pomagala , da sem vzela torbico in me pospremila v sosednjo sobo, kjer me je že čakala postelja in seveda še tri "sostanovalke" ki so prav tako opravile amniocintezo. Poslušale smo radio, klepetale, počivale na "pouštrih" , naši fantje so nam nosili ledene čaje in šokoladice z avtomata.... Meni in tudi ostalim ženskam ni nihče rekel, da moramo NEPREMIČNO ležati, kje pa... Šle smo tudi lulat vmes. Če bi bil poseg tako zelo rizičen, bi verjetno vse hospitalizirali za en teden, tako pa le svetujejo, da se predvsem prve tri dni po posegu ne naprezaš preveč - to pomeni, da ne cepiš drv, vlačiš pohištva, hodiš na plavanje, nakupuješ cele dneve kkot nora... To pomeni, da si lepo doma, bereš, malce kuhaš, se vležeš, gledaš televizijo itd... Po treh dneh sem jaz že šla do trgovine in normalno po opravkih, za urico dve, potem pa sem spet počivala... Mislim, da boš sama vedela in čutila, kdaj delaš prav - saj te bo malce začelo tiščati v trebuščku, če boš pretiravala - kar pa gotovo ne boš. Poseg amniocinteze je po odstotkih uspešnosti eden najbolj zanesljivih in uspešnih posegov - kar se tiče ugotavljanja nepravilnosti in kar se tiče morebitnih zapletov. Ne misli na morebitne zaplete, verjemi vase in v svojo pozitivno energijo - tudi če se boš prestrašila igle, odmisli to, pomisli na tvojega otročička in ga s svojimi lepimi mislimi zaščiti in varuj. Še to - mene so po telefonu poklicali natanko 13 dan po opravljenem posegu. Zelo prijazno , taktno, strokovno in predvsem človeško so mi povedali, kaj in kako - da je vse vredu, da naj v miru in veselju pričakujem rojstvo mojega sinka.... Ganga, želim ti vse lepo, držim pesti - ampak samo za to, da te ne bi bilo preveč strah, ker si boš samo otežila, ostalo bo tako ali tako vse vredu - verjemi tudi ti, če verjameš, je to že skoraj popolna zmaga... B.
|