guppy
|
za buškico, Gajo in Buškeca! Že nekaj časa vam želim napisati svojo porodno zgodbo, pa sem čakala, da me minejo "čustveni izlivi", ker bi res po nepotrebnem mogoče ustrašila katero od vas. Vsak dan bolj se zavedam, kako smo si med seboj različne in kako vsaka na svoj način doživlja porod, zato res ne bi bilo od nobene koristi razlagati kaj kako boli in kako se ob tem počutiš. Torej, kratko in jasno: Parkrat pred porodom sem bila napotena v porodnišnico (amb. za patološko nosečnost), vsakič z besedami "danes bomo pa rodili", ki so se ob koncu pregleda spremenile v "pridite naslednjič, pa bomo rodili". Nazadnje je bilo rečeno: pridite v torek (7.8.), če pa tudi takrat ne bo, bomo pa rodili najkasneje v petek, 10.08. V ta magični torek še nič ni kazalo, so me pa sprejeli v porodnišnico zaradi slabega počutja (bruhanje ...). Tam so ugotovili, da je moj hemoglobin padel na 99 in da imam premalo natrija in kalija, zaradi prevelikih glavic tamalih pa so me poslali še k internistki na EKG, za pregled srca v primeru carskega reza. Do petka je vse gladko teklo, dobila sem celo svoje popadke, tako da sem že v četrtek bila odprta 3 cm in hoteli so me kar takoj dati v porodno. Sem rekla zdravnici, da še ne grem in da smo zmenjeni za petek , tako da smo se vsi nasmejali in upali, da popadki ponoči ne bodo prehudi. Pa niso bili, bilo je bolj neko ščemenje in potiskanje, ob katerem se je dalo zaspati. V petek zjutraj sem ob 7h šla rodit, trajalo je nekje do 9h, da sem dobila svoj "predsedniški apartma". Dali so me namreč v sobo za dve osebi, razočaranje pa je minilo, ko sem ugotovila, da bom notri kraljevala sama. Porod se je torej začel popolnoma spontano, z mojimi popadki sem se odprla za 4 cm. Okoli 11.30 so mi predrli mehur od dvojčka A (Marko) in čakali, da se moji popadki okrepijo. Od tega nič. Dobila sem umetne in takrat se je začelo resno delo, ampak do 16.30 (z vmesnimi peripetijami, o katerih niti ne bi pisala) pa se ni čisto nič premaknilo. Še vedno sem bila 4 cm odprta, Marko se ni spuščal... in tako razločno sem slišala dr. Blejčevo, ko je rekla: "gremo na carski rez, to ne gre nikamor". Indikacija: zastoj poroda. Carski rez je ena taka smešna stvar. Na hitro te pripravijo, šibajo v operacijsko, nekaj vprašanj, maska na obraz in ZZzZZZzZZzzz. Zbudila sem se, ko so mi pod nos molili moja dva lumpka, potem sem zaspala nazaj in se zbudila na intenzivni. Z intenzivne sem bila 2. dan premeščena na oddelek A, za katerega pa lahko napišem samo vse najboljše. No, to je bilo to... s spontanega na nujno Poljubčki od nas Vso srečo heleni, sandri in vsem ostalim, za katere kaže, da kmalu pridete med avgustovke :)
|