|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   tik tak tik tak
15.9.2004 22:49:42   
lubi
vse ste tako navdušene in sliši se kot popolnoma zihr da je baby tista prava stvar, jst se pa kr ne morem odločit..
sploh ne vem kaj se mi zdi bolj grozno, vse kar te čaka predno dobiš babya ali to da ga sploh ne bi mogel imeti...
se pa vseeno kar ne morva odločit in čas teče...
kako ste se ostali odločili za nosečnost, koliko ste prej o tem debatirale s partnerji, jst sem mu po mojem težila že za vse možne če in kaj če in kaj pa pol... sem sčekirala tud že vse vozičke, vem že čist preveč o celi stvari, pa vseeno še kar po starem ciljava mimo

:zmeden:ma kdo kakšen pameten nasvet?
Neposredna povezava do sporočila: 1
   tik tak tik tak
15.9.2004 23:07:32   
Barbara L
Pozdravljena;

Jaz sem dobila prvo željo pred tremi, mogoče štirimi leti, pa takrat ni bila uslišana. Letos pa je partner dopolnil 30 let in se je malo zamislil - in tako sva se odločila za korak naprej (če na zdaj, kdaj pa?)

Malo sva ciljala v prazno in tako se je njemu želja še povečala. Četrti mesec nama je uspelo in drugi teden imam prvi pregled.

Ne morem zanikat da se ne sprašujeva kako se nama bodo stvari spremenile in gledava kako naju bo dojenček ¨drago¨ prišel. Ko pa daš vse na tehnico pa ugotoviš da se izplača. Sploh pa pravijo, da je dojenček največji naš zaklad in jaz jim verjamem.

Verjamem tudi da če je :duda: spočet v ljubezni se nimamo ničesar bati.

Barbara L :metulj:

(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   tik tak tik tak
16.9.2004 7:25:50   
Jančika_
Midva sva od vsega začetka veze vedela, da si želiva več otrok, čas pa se nama nikoli ni zdel primeren. Vmes sva celo ugotavljala, da bi lahko bila brez otrok... Lani pa se nama je zazdelo, da življenje stoji, zato sva šla na mescec in pol dolgo romanje, kjer sva bila samo midva s svojimi mislimi, brez vseh zunanjih vplivov. In že po nekaj dneh sva oba vedela, da so otroci tisto, kar si res želiva, ne glede na vse.

Ne vem, če je to pameten nasvet, a mislim, da ko bosta zares pripravljena, bosta to vedela. Poslušajta srce!

LP, Jana:rozica:

(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   tik tak tik tak
16.9.2004 7:55:09   
dana
Veš tudi midva s fantom nisva bila 100% da hočeva otroke, pa sva rekla, da bova še mal počakala, ker se mi zdi da nikoli nisi preveč prepričan da je to kar si želiš. No pol je pa čist nepričakovano ratalo in ti povem, da ko si enkrat noseča te prevevajo tako lepi občutki, hkrati te je malo strah ker se po rojstvu otroka življenje le spremeni, ampak je vseen lepo. Jaz že komaj čakam, da bom mela svojo štručko v naročju.

lp dana

(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   tik tak tik tak
16.9.2004 7:55:22   
Naja31
Zivjo,

midva sva se kar odlocila in je takoj uspelo.
Sva se pa o tem ze kar nekaj casa pogovarjala. Mene je najbolj prijelo, ko sem dobila necaka, pa ko je kaksna prijateljica rodila. On je pa vedno bolj opazal vse dojencke okrog sebe in so ga vedno bolj navdusevali. Potem sem cakala, da se stvari v sluzbi uredijo, da grem lahko lahko brez skrbi na porodnisko. Edino vecjega stanovanja nimava, samo ce bi cakala na kaksen dobitek na lotu, bi ostala brez otrok:)

Zdaj komaj cakava in ugotavljam, da ze med nosecnostjo zivljenje dobi drugi smisel. Kaj bo sele potem?
Vsekakor ti pa svetujem, da morata oba biti za to 100%. Vse tezave in nevsecnosti so nedvomno lazje, ce imas nekoga, ki ti trdno stoji ob strani.

Upam, da sem ti kaj pomagala.
Lep dan, Naja:sloncek:


(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   tik tak tik tak
16.9.2004 8:37:43   
sonček2*
Živjo!

Tudi midva pričakujeva dojenčka (že zelo kmalu - 12.10.). Jst si ga želim že odkar pomnim, ampak vedno je bil razlog, ki naju je zadrževal, enkrat "čist premlada", enkrat študij, enkrat stanovanje,....skupaj sva 9 let in nekaj sva rabla - ful sm vesela, da je to dojenček, čeprav sm jst še vedno brez službe, svojega stanovanja nimava, on ima službo za določen čas, ampak sm prepričana, da nama bo uspelo in da dojenček ni bil napaka niti v takih razmerah. Vse se da, samo ljbezen mora biti in seveda volja. Samo da pomislim, da bom čez en mesec imela pri sebi štručko, sm tako vesela, da ne morem povedat. Ne odlašajta predolgo in tudi načrtujte ne preveč, je preveč lepo, če imaš lahko otroke - ker na žalost nekatere te sreče nikoli ne doživijo.


Pa srečno!!!

Papa

(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   tik tak tik tak
16.9.2004 8:55:38   
tejabajc
Meni se zdi vsekakor pomembna starost (da nisi premlad, pa tudi, da ne čakaš starosti 30 let, saj se takrat pojavijo že določeni problemi). Midva s fantom sva skupaj že sedem let. Sedaj sva oba stara 26, čez mesec in pol pa pričakujeva prvega otročička. Za spočetje pa se nisva ravno dosti odločala, saj sva oba začutila, kdaj je pravi čas za to. Sicer nama ni uspelo v prvo, a vendar... Odločitev je vsekakor vajina, a ne čakajta predolgo, da vaju ne bo čas prehitel.

Teja

(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   tik tak tik tak
16.9.2004 9:58:52   
beti 1
Midva sva še pred 2 leti in pol bla čist v življenju brez otrok. Pa sva skupaj že 8 let. Potem pa sem jaz končala faks, službo sem mela za dve leti zagotovljeno, pa sva rekla dejva probat. In nama je v prvem poskusu uspelo.
Imamo se fino, pa še marsikaj ni urejeno. Živimo kot podnajemniki v garsonjeri, čez vikende pa imamo malo sobico pri mojih starših. Oba si želiva nazaj domov, ampak mene pred tem verjetno čaka še specializacija v Ljubljani (najmanj 4 leta).
Saj se stvari spremenijo, ampak bolj na easy kot vse skupaj vzameš, lepše se imaš.
Moja mama je skoz pravla, da moraš met otroke, dokler si se še pripravljen z njimi po tleh podit in igrat. Ravno zadnjič sem razmišljala, da bi se verjetno lažje prilagodila na vse spremembe, če ne bi prej toliko časa živela svobodna kot ptiček na veji. Pa mam 27 let.

(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   tik tak tik tak
16.9.2004 14:15:01   
Pikca
Ti bom povedala, kako je bilo pri nama. Še posebno mene je v nekem trenutku zgrabila močna želja po otročku (pa ne vem točno kaj se je zgodilo, ker prej nisem dosti razmišljala o tem) in tudi on je rekel, da si ga želi. To je bilo cca 2 leti po tem, ko sva začela stanovati skupaj. Jaz sem sicer že 32 let stara, dragi še velik starejši, ampak se blazno veseliva in čutiva, da je ravno zdaj pravi čas. Skratka, po mojem je predvsem važno, da si otroka zaželita, čeprav je res, da biološka ura tiktaka...

Lp, Pikca


(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   tik tak tik tak
16.9.2004 18:03:36   
urši*
js esm stara 20, moj fant pa 24! nehala sem jest tablete in sva rekla, da ko bo pa bo! oba se zelo veseliva, prav tako pa najini družini! kdaj je pravi čas za to, ti ne more po moje noben povedat!!stvar vsakega posameznika pač. je pa res fajn, da sta oba za to!!
želim ti lepo nosečnost - ko pač bo!!;)
urši* & :duda:24t2d

(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   tik tak tik tak
17.9.2004 0:23:28   
lubi
Sem prvič na forum kaj napisala, hvala za vse odgovore!
Saj imam kar nekaj prijateljic, ki jim zadnje čase skoz težim .. pa vseeno je lažje vprašati za mnenje nekoga, ki je tudi sam isto kdaj občutil. Vidim, da tudi vam ni bilo ravno tako preprosto. Mi je že malo lažje, da nisem edina v dvomih. Mislim, da bo tudi nama prav fajn ko se bova na lepem znašla noseča. Sem pa v zadnjem letu doživela kar nekaj krepkih sprememb v življenju, fino pa je da je dragi ostal z mano. Ko sem končala faks sem nekaj mesecev delala v Afriki in še malo potovala, on je moral zaradi službe ostati doma. Ko sem se vrnila me je čakala služba in seveda z njo kup novosti in novih zahtev. Najbolj pa so me presenetile spremembe, ki so v tem času nastale v meni sami. Prej sem bila vedno ful ambiciozna, rada sem hodila ven s prijatelji, počela miljon stvari. Zdej bi pa sam doma neki farbala stene pa zbirala ploščice v merkurju. :zmeden:
Midva mava srečo- stanovanje, dobri službi, fine starše, morda edino malo premalo časa. Nočem pa se odločit za otroka samo zato, ker mava kot vse kar rabiš, pa je to pač naslednji korak. Mi je pa smotan da tolk preveč o tem razmišljam. Jst sem že vse obdelala, vključno s tem kako bova frocom plačevala faks in tako naprej. Zaradi sebe nisem tolk zatežena, halo sej sem šla kar za nosom delat v Afriko, sploh nisem vedla kam grem kaj šele kaj me bo tam čakalo. Ta bogi otrok ma pa že skor avto za v službo kupljen. Skratka čist se mi meša.
Se pa kr vidm kako bi se po tleh doma valjala s tamalim, to že tako in tako počnem, pa bi verjetno malo manj čudno zgledalo. haha
Nč uživajte, pa hvala za odgovore


(odgovor članu lubi)
Neposredna povezava do sporočila: 11
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Koliko se lahko zredim med nosečnostjo?
Telesna teža med nosečnostjo ne narašča enkomerno. Koliko kilogramov je ravno prav, koliko preveč in koliko premalo?
Kaj vzeti s seboj v porodnišnico?
Da česa ne bi pozabili, smo vam pripravili spisek stvari, ki jih vzemite s seboj v porodnišnico.




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?