picola1
|
IZVIRNO SPOROČILO: mala zirafa
Najprej hvala za tako dolg komentar.Za izpolnitev njenih osnovni potreb ne pričakujem ničesar.Ko jo pa vozimo na vse kraje in strani in se časih "žrtvujemo zanjo" se mi pa zdi malo zaman da se nazaj tako obnaša.Na srečo je to res včasih, drugače pa je fajn punca.
Da ima vsega preveč se je nanašalo na materijalne dobrine, katere bomo hitro zreducirali.Mislim da je vedno več otrok z veliko igračami, pa se z njimi sploh (več) ne igrajo.Včasih smo imeli eno igračo, na katero smo bili navezani.Pri njej ne najdem nič konkretnega, za kar bi ji bilo žal.
Ma ne vem...jst vem, da bom svojo hčerko tut vozila vsepovsod in ji omogočila marsikaj (kar bo v moji moči), vendar (kakor zdaj razmišljam) od nje zarad tega ne bom zahtevala hvaležnosti...Bom zelo vesela in se mi zdi to v enih zdravih odnosih tut neka normalna stvar, vendar zahtevala tega ne bom, ker sem se kao tolk 'žrtvovala' zanjo (mogoče tebe zezne tukej glih ta občutek, da se 'žrtvuješ', namesto, da ti je to nekaj, kar je čisto normalno, da starš počne za svojega otroka-zato, ker si to želi, ker ga to izpolnjuje-jst tut naredim veliko za ljudi, ki jih imam rada, ker sem srečna ob tem, ne pričakujem in zahtevam pa, da bojo zato hvaležni...) Verjamem sicer, da ti je hudo, ker vidiš, da hčerka ne zna cenit tega, kar ji daješ, vendar vseeno menim, da zahtevati hvaležnosti ne bi smel noben starš. Mah, kaj jaz vem...tako razmišljam jaz...
Drugače pa jst tut svoji mami nisem bila kaj dosti hvaležna...sem pa postala toliko bolj, ko sem rodila svojo hčerko (šele takrat sem zares videla, kaj vse starši prestajajo in čemu vse se je treba odpovedat pa kolk je skrbi (pustmo zdej ob strani vse lepo, ki ga je itak mnogo več)...ampak ta hvaležnost je prišla iz mene same in je resnično iskrena)
Kar se pa tiče igrač, se pa močno strinjam s tabo. zato imamo pri nas malo igrač pa pazim, da so tiste res tiste, s katerimi se rada igra, ne pa da se valjajo vsepovsod okrog (moj moto je kvaliteta pred kvantiteto, pa ne samo v besedah, ampak predvsem v dejanjih).
Sicer pa odvzem neke igrače ni edina kazen...Kaj pa risanke, sladkarije (čeprav sem rahlo proti kaznovanju z odvzemom sladkarij, ampak dobr, če nič drugega ne pali...), naložit ji za delat eno stvar, ki je ne mara počet, itd. itd. Odvzem igrače je po moje samo ena od opcij...Nekaj sigurno je, kar jo bo mal prizadelo, ne mi rečt, da ni nič , no...
Pa omenla si tut karakter...nekaj je pa sigurno tut na tem...Sicer pa po moje je čist normalno, da se otroci kdaj pa kdaj obnašajo tut tako...sej so ja otroci...Če to ni prepogosto oz. je samop občasno, jst v tem ne vidim nekega hudega problema...
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. 
In očitno je to neka faza? Ne bom nič pametovala. Te pa razumem.
Ampak po drugi strani je izredno bistra, iznajdljiva, pripravljena pomagati,... 
In ko smo šli na obisk - v enakem tonu naprej, ker je bila pa tam 3 leta starejša sestrična, kjer je tak ton že način njenega govorjenja... In jo ves dan opozarjala, da naj ona lepo govori, da bodo drugi njo raje psonemali, ampak se ni dala... Povedala sva ji, da ne bo nobene čokladne jajćke, ki jih je na obisku prinesel 'zajček', tudi risanke in pravljice ni bilo zvečer... Med kopanjem sem ji razložila, da se lahko vse zmeniva, če bo govorila lepo, ne pa zadirčno, pa jo je potem počasi minilo...
