starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo


mala zirafa -> starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (8.2.2010 9:52:00)

Moja 5- letnica se vsaketolko dobesedno pubert. obnaša, jezika nazaj, da kako smo nesramni, nas nima več rada, zakaj mora živet na tem svetu, da bo šla stran od nas itd.Seveda to počne občasno in takrat se dobesdno počutiš nemočen.Kakšni fizični obračuni normalno odpadejo pa grožnje tudi.Povem ji kako se počtim, kaj vse sem sva naredila zanjo ona pa se mi tako zahvali?!Takrat dobi malo občutka slabe vesti, se upam da zamisli in vpraša.Ne vem če počnem prav.Kako bi se ve odzvale?Neke šibke točke pri njej še nisem našla.Ko je imela do dveh let dudo sem ji le to vzela in me je ubogal takoj oz. je za njo vse na svetu naredila.Sedaj pa nimamo nobenega "orožja več".Nobena stvar ne vžge, ker ima vsega preveč pa ne da jo razvajamo.nekak zna taktično odigrat ker je zelo bistra prefrigana.Saj ko se umiri se pomenimo.
Ne dovolim da vpije in maha proti nama kar je nedopustno.Zakaj se tako vede??Seveda to počne samo včasih.Na srečo ne vsak dan.Velikokrat je pohvaljena in neprestano jo objemam in božam in govorim kako jo imamo radi.Kaj delam narobe ali je samo njen karakter kriv?




picola1 -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (8.2.2010 13:11:21)


IZVIRNO SPOROČILO: mala zirafa
kaj vse sem sva naredila zanjo ona pa se mi tako zahvali?!


Bom tole najprej komentirala, ker me je zmotlo...Sicer vem, da s tem ne misliš nič hudega...sam če meni nekdo reče, da bi morali biti otroci staršem hvaležni, ker skrbijo za njih (to je zame nekaj normalnega, ne pa nekaj za kar bi moral otrok bit hudo hvaležen, saj si se ja ti odločila imet otroke in neka normalna skrb paše zraven). Hvaležnost je zame neka naravna posledica neke normalne skrbi, ne pa nekaj kar se mora in to samo zato, ker ti starš daje občutek krivde...To so meni starši skos naprej metali, ko sem bila majhna in ti povem, da mi čisto nič ni bilo všeč, ker sem se počutila prisiljeno jih imet rada, jim bit hvaležna za vse, itd. itd. (ne me čist dobesedno jemat, samo tako nekako je bilo oz. sem se počutila). Problem, zakaj sem se tako bonašala kot sem se pa je bil za moje pojme (ko sedaj gledam za nazaj) čisto drugje...-mešanica čustve zanemarjenosti z očetove strani in razvajanja z mamine...
Praviš, da ima vsega preveč in v istem stavku, da jo ne razvajate...Tega glih ne razumem čist dobr in bi bilo fajn, da mal pojasniš, ker drugače ne morem napisat svojega mnenja.
Ne razumem tut tega, da nič ne pali...Sicer je moj otrok star šele dve leti pa še malo, sam si enostavno ne predstavljam, da nekoč ne bi našla nečesa, kar ji v življenju veliko pomeni...Uh...po moje bi občutila res ogromno nemoč in bi si sigurno v nekem trenutku poiskala neko pomoč (no, sej si si jo tut ti), ker se tako ne bi hotla počutit-da ima moj lastni otrok kontrolo nad mano...
V branje priporočam še knjigo Z otrokom lahko sodelujete od Elizabeth Pantley, jst sem notr našla ful enih uporabnih nasvetov.
Kaj več pa ti bo še kakšna napisala, tako jst vidim stvari, mogoče se pa tut jst motim...[sm=smiley36.gif]





mala zirafa -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (8.2.2010 17:36:30)

Najprej hvala za tako dolg komentar.Za izpolnitev njenih osnovni potreb ne pričakujem ničesar.Ko jo pa vozimo na vse kraje in strani in se časih "žrtvujemo zanjo" se mi pa zdi malo zaman da se nazaj tako obnaša.Na srečo je to res včasih, drugače pa je fajn punca.
Da ima vsega preveč se je nanašalo na materijalne dobrine, katere bomo hitro zreducirali.Mislim da je vedno več otrok z veliko igračami, pa se z njimi sploh (več) ne igrajo.Včasih smo imeli eno igračo, na katero smo bili navezani.Pri njej ne najdem nič konkretnega, za kar bi ji bilo žal.




ajsek -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (8.2.2010 18:06:49)


IZVIRNO SPOROČILO: mala zirafa
Povem ji kako se počtim, kaj vse sem sva naredila zanjo ona pa se mi tako zahvali?!Takrat dobi malo občutka slabe vesti, se upam da zamisli in vpraša.Ne vem če počnem prav.


Jaz mislim, da ne. V bistvu s hčerko izsiljujeta ena drugo. Ona s svojimi izpadi, ti pa z vlogo cankarjanske matere.
In hkrati me zanima, odkod 5-letnemu otroku jamranje, zakaj mora živet na tem svetu.




picola1 -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (8.2.2010 21:03:47)


IZVIRNO SPOROČILO: mala zirafa

Najprej hvala za tako dolg komentar.Za izpolnitev njenih osnovni potreb ne pričakujem ničesar.Ko jo pa vozimo na vse kraje in strani in se časih "žrtvujemo zanjo" se mi pa zdi malo zaman da se nazaj tako obnaša.Na srečo je to res včasih, drugače pa je fajn punca.
Da ima vsega preveč se je nanašalo na materijalne dobrine, katere bomo hitro zreducirali.Mislim da je vedno več otrok z veliko igračami, pa se z njimi sploh (več) ne igrajo.Včasih smo imeli eno igračo, na katero smo bili navezani.Pri njej ne najdem nič konkretnega, za kar bi ji bilo žal.



Ma ne vem...jst vem, da bom svojo hčerko tut vozila vsepovsod in ji omogočila marsikaj (kar bo v moji moči), vendar (kakor zdaj razmišljam) od nje zarad tega ne bom zahtevala hvaležnosti...Bom zelo vesela in se mi zdi to v enih zdravih odnosih tut neka normalna stvar, vendar zahtevala tega ne bom, ker sem se kao tolk 'žrtvovala' zanjo (mogoče tebe zezne tukej glih ta občutek, da se 'žrtvuješ', namesto, da ti je to nekaj, kar je čisto normalno, da starš počne za svojega otroka-zato, ker si to želi, ker ga to izpolnjuje-jst tut naredim veliko za ljudi, ki jih imam rada, ker sem srečna ob tem, ne pričakujem in zahtevam pa, da bojo zato hvaležni...) Verjamem sicer, da ti je hudo, ker vidiš, da hčerka ne zna cenit tega, kar ji daješ, vendar vseeno menim, da zahtevati hvaležnosti ne bi smel noben starš. Mah, kaj jaz vem...tako razmišljam jaz...
Drugače pa jst tut svoji mami nisem bila kaj dosti hvaležna...sem pa postala toliko bolj, ko sem rodila svojo hčerko (šele takrat sem zares videla, kaj vse starši prestajajo in čemu vse se je treba odpovedat pa kolk je skrbi (pustmo zdej ob strani vse lepo, ki ga je itak mnogo več)...ampak ta hvaležnost je prišla iz mene same in je resnično iskrena)
Kar se pa tiče igrač, se pa močno strinjam s tabo. zato imamo pri nas malo igrač pa pazim, da so tiste res tiste, s katerimi se rada igra, ne pa da se valjajo vsepovsod okrog (moj moto je kvaliteta pred kvantiteto, pa ne samo v besedah, ampak predvsem v dejanjih).
Sicer pa odvzem neke igrače ni edina kazen...Kaj pa risanke, sladkarije (čeprav sem rahlo proti kaznovanju z odvzemom sladkarij, ampak dobr, če nič drugega ne pali...), naložit ji za delat eno stvar, ki je ne mara počet, itd. itd. Odvzem igrače je po moje samo ena od opcij...Nekaj sigurno je, kar jo bo mal prizadelo, ne mi rečt, da ni nič , no...[sm=smiley1.gif]
Pa omenla si tut karakter...nekaj je pa sigurno tut na tem...Sicer pa po moje je čist normalno, da se otroci kdaj pa kdaj obnašajo tut tako...sej so ja otroci...Če to ni prepogosto oz. je samop občasno, jst v tem ne vidim nekega hudega problema...





majch -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (8.2.2010 21:10:40)

Izsiljevanje je obojestransko. Ona mora biti pridna, da dobi npr dudo, ti pa jo moraš cartat, da kaj naredi. To morata nehat. Postavit jasna pravila, kaj se sme in kaj ne, kako se obnaša in odstopanja sankcionirat na 5-letnici primeren način. Bo naporno, ampak otroci meje nujno rabijo in si jih izborijo, samo je naporno za starše, če so ohlapne in če veliko popuščamo. Je treba prej reagirat. Karakter pomaga: eni otroci radi ubogajo, drugi a priori kontrirajo. Za oboje velja isti štos, vendar je res s prvimi bistveno lažje. Pa srečno.




skuštrana -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (9.2.2010 7:27:24)

IZVIRNO SPOROČILO: majch

Izsiljevanje je obojestransko. Ona mora biti pridna, da dobi npr dudo, ti pa jo moraš cartat, da kaj naredi. To morata nehat. Postavit jasna pravila, kaj se sme in kaj ne, kako se obnaša in odstopanja sankcionirat na 5-letnici primeren način. Bo naporno, ampak otroci meje nujno rabijo in si jih izborijo, samo je naporno za starše, če so ohlapne in če veliko popuščamo. Je treba prej reagirat. Karakter pomaga: eni otroci radi ubogajo, drugi a priori kontrirajo. Za oboje velja isti štos, vendar je res s prvimi bistveno lažje. Pa srečno.


Podpis.

Vidva sta starša, vidva morata postavit meje. Čeprav sta že kar malo zamudila, vsaj dan bo težje. 5 letniki imajo že kar zelo izoblikovan karakter, vsaj naša ga ima.

Se strinjam tudi s picolo, da NIKOLI ne očitaj otroku kaj vse si naredil za njega. Potem je boljše ne naredit, kot pa da mu kasneje očitaš.




noranate -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (10.2.2010 8:49:16)

Mala žirafa, pomiri se, to ni puberteta, le ta je danes bolj huda[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image].
Mi smo mel pr petih tud eno čudno fazo, ko sem povzdignila glas nanjo, je šla na okno in začela kričat ne me tepst....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]
Potem, ko je morala pospravt za sabo, je začela, da rabi drugo mamo, da je nimam rada, ona mora delat, jaz pa samo sedim...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Ampak, vse je to mimo. Samo vztrajati moraš pri svojem, pa mine, čeprav tud boli kdaj pa kdaj. Srečno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




BarbaraE -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (10.2.2010 13:32:09)

Mala zirafa - jaz žal nasveta nimam, ker imamo tudi pri nas eno tako "jezikačko" [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] In očitno je to neka faza? Ne bom nič pametovala. Te pa razumem.




picola1 -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (11.2.2010 9:27:58)

Joj, kaj me še čaka...[sm=zmeden2.gif][sm=zmeden2.gif][sm=smiley36.gif][sm=smiley36.gif]




MiNa* -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (11.2.2010 13:25:27)

ja res zgleda, da je to ena faza. pri nas smo na istem, pa si do 4. leta in pol nisem mislila, da bi bilo lahko kdaj kaj podobnega, ker smo vedno vse s pogovorom, razumevanjem z obeh strani in toleranco zvozili.
Saj, če je le obdobje, ni panike, bomo malo potrpeli, samo me je strah, da se takega obnašanja navadi za vnaprej, potrem pa bo kriza, ja.
Po vrhu vsega imam jaz potem ob tem rednem malem dnevnem prepiranju občutek, da nismo srečni (čeprav, ko pomislim, vem da smo vsi, s hčero vred srečni), ker pač nisem navajena rednega prčkanja, odgovarjanja, ignorance.




Gina -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (12.2.2010 19:58:04)

Mala žirafa - naj te potolažim - to je karakter. Z nekaterimi otroci je lahko, z drugimi težko. Poznam obe skrajnosti in tudi tisto vmes. In če otrok proba vse, moraš biti ti pač tako zelo zelo vztrajna in tega ne dopuščat, da je meni popolnoma jasno, da včasih tišči in boli in te duši od hudega, ker moraš pač vztrajat. Takrat si misliš, pa zakaj je morala to naredit, probat, iti čez vse meje, pa ga v mislih zagovarjaš, pa probaš najti izgovore, ampak v srcu veš, d a ni ok, če ji pustiš da to dela, da to ne pelje dolgoročno nikamor. Hkrati je zelo težko tudi zato, ker družba na splošno dopušča vedno več in kot starš ne veš dobro, kje je meja. Gledaš hano montano ali podobne serije in ti ni jasno, ali je z otroki kaj narobe, da takole nekoga pošiljajo nekam, pa bevskajo pa si vse dovolijo, ali je kaj narobe s tabo, da se ti to ne zdi ok, a ne da?

Skratka, ne dovoli, da kriči, da te zmerja ali da odgovarja, ne nagrajuj tega. Vsakič ko to preslišiš, ko na to ne reagiraš, ona dobi sporočilo, da je to dovoljeno in ok. Če bi jo vsakič, ko je nevljudna in nesramna stresla elektrika, bodi brez skrbi, da tega ne bi več počela. Najti moraš pravo elektriko - žal. Nekaterim otrokom je elektrika že pogovor, takih je malo, drugim je razmišljanje, tretjim odvzem stvari, četrtim nekaj drugega. Sama ne zagovarjam odvzema ljubezni kot možnosti reagiranja staršev. Otrok mora imeti dovolj ljubezni vedno, ni pa treba, da ima vedno na voljo vse ugodnosti, to pa ne. IN težko je, kadar imaš otroka, ki je bolj vztrajen kot ti in si vse upa. Vem to, poznam to, ampak nimaš druge možnosti, kot neprimernega vedenja ne dovoljevat. V svoji hiši si ti glavna. To moraš imeti vedno v zavesti, pa bodo imeli tudi vsi člani tvoje družine, tudi z najbolj pogumnim med njimi vred. In ne bo minilo. Nikdar ne mine pri tej sorti otrok. Najboljše je vzeti to v zakup in živeti s tem dejstvom in z razumom to kontrolirati in uravnavati. Srečno! In s čim manj stresov.




vandak -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (17.2.2010 21:23:19)

Evo. Podobno kot pri nas. do 4. ali celo 4,5 leta je bila tudi naša frkljica ful fajn pa pridna, pa res fejst punca. Potem pa kot puberteta. Odgovarjanje v stilu "Pa kaj!" In to za vse...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Pa da jo nimamo radi, pa kako more delat(samo sobo jr pospavljala za sabo)...
Zdej ko tole vse berem, pa se mi res zdi neko obdobje...

Upam samo da kmalu mine!!!

Aja pa malo smo morali meje postaviti. Kaj se sme, in kaj ne, pa kakšen je dnevni ritem. Ker ni imela nobene stvari, ki bi ji kaj pomenila, smo začeli z dobrinami. Kaj ima pa rada oz.se razveseli ko dobi. In potem je imela nagrado na vidnem mestu in zvečer jo je dobila predno je šla spat. Če je bil dan "uspešen"ona pa "pridna, netežavna,ubogljiva,..."
In je bilo kar učinkovito!

Pa mislim da bo beseda srečno kar na mestu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (6.4.2010 11:54:48)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]




špelin@ -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (6.4.2010 12:08:01)

IZVIRNO SPOROČILO: mala zirafa
Moja 5- letnica se vsaketolko dobesedno pubert. obnaša, jezika nazaj, da kako smo nesramni, nas nima več rada, zakaj mora živet na tem svetu, da bo šla stran od nas itd.Seveda to počne občasno in takrat se dobesdno počutiš nemočen.Kakšni fizični obračuni normalno odpadejo pa grožnje tudi.Povem ji kako se počtim, kaj vse sem sva naredila zanjo ona pa se mi tako zahvali?!Takrat dobi malo občutka slabe vesti, se upam da zamisli in vpraša.Ne vem če počnem prav.Kako bi se ve odzvale?Neke šibke točke pri njej še nisem našla.Ko je imela do dveh let dudo sem ji le to vzela in me je ubogal takoj oz. je za njo vse na svetu naredila.Sedaj pa nimamo nobenega "orožja več".Nobena stvar ne vžge, ker ima vsega preveč pa ne da jo razvajamo.nekak zna taktično odigrat ker je zelo bistra prefrigana.Saj ko se umiri se pomenimo.
Ne dovolim da vpije in maha proti nama kar je nedopustno.Zakaj se tako vede??Seveda to počne samo včasih.Na srečo ne vsak dan.Velikokrat je pohvaljena in neprestano jo objemam in božam in govorim kako jo imamo radi.Kaj delam narobe ali je samo njen karakter kriv?

Ej, kot bi opisovala našo skoraj petletnico [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

Ne, ni puberteta [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]

Za našo si upam trditi, da je večinoma to njen karakter. Vse 3 otroke vzgajamo enako, je pa ona izrazito srborita, samovoljna, trmoglava,... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image] Ampak po drugi strani je izredno bistra, iznajdljiva, pripravljena pomagati,...





HuAnita -> RE: starost 5 let- pubertetno obnašanje??? (6.4.2010 14:58:16)

Potem je pa nekaj v zraku....[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]  Našo Capinko, 5,5-letnico je ta konec tedna tudi tako metalo, da sva se s partnerjem sprva le nemočno gledala...
Je pa 2 x prespala enkrat pri eni kolegici iz vrtca, potem čez 2 noči pa pri drugi, in je prišla domov vsa podivjana, z dopolnjenim vokabularjem ala: (bratcu), nehaj, ti baba zmešana! Ko ji razložim, da on ni baba, kvečjemu dedc, pa mi zabrusi: kaj pol, je pa ta in ta (sestrica od sovtričkarice) tako govorila njeni prijateljici in je tako prav...
Sva jo ves dan opozarjala, tudi ton je bil tak, da me je bilo kar groza, da je to že pri 5 letih[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]  In ko smo šli na obisk - v enakem tonu naprej, ker je bila pa tam 3 leta starejša sestrična, kjer je tak ton že način njenega govorjenja... In jo ves dan opozarjala, da naj ona lepo govori, da bodo drugi njo raje psonemali, ampak se ni dala... Povedala sva ji, da ne bo nobene čokladne jajćke, ki jih je na obisku prinesel 'zajček', tudi risanke in pravljice ni bilo zvečer... Med kopanjem sem ji razložila, da se lahko vse zmeniva, če bo govorila lepo, ne pa zadirčno, pa jo je potem počasi minilo...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
In tega obnašanja danes ni več--- ne vem sicer, ampak po moje jo je minilo samo od sebe, je zgled zbledel[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]




Stran: [1]