ronja
|
In kaj je najhujse...to da ga pogresam, da ga imam kljub njegovi brezsrcnosti rada. Prosim pomagajte mi, kako ven iz tega. Te ima taksen clovek res rad kot zatrjuje. Sem sploh nrmalna, da tako cutum. Verjemite mi, da prezivljampravi pekel. Kakoiz tega ven.
Seveda ga pogrešaš, saj imaš dobro srce, ki dela. Ne moremo nehat imet radi ljudi, ki jih imamo radi, samo zato, ker smo videli, da ne moremo živet skupaj ali ker vidimo, da niso taki kot smo mislili, da so. Človeka imaš pač rad, čeprav dela neumnosti, čeprav si ne pusti pomagat, čeprav je krut. Rad ga imaš, ker si ga pač vzljubil, ne zato, ker bi se tako odločil...
Sama sem imela precej časa precej problemov s tem, kako nehat imet rada. Potem sem si rekla, da tu nimam kaj: bom pač mela rada te ljudi, ampak jih kljub temu držala na distanci. Kar nekaj časa je trajalo, da sem ugotovila, da se to da - moraš bit pa dosleden. Ti imaš to srečo, da ti z njim ni treba bit v kaki strašni komunikaciji, tako da to ni problem.
To, da zdaj trpiš, je dobro zato, ker to pomeni, da znaš imeti rada. To pomeni, da boš spet nekoga ljubila, ker je to v tebi. Če ne bi mogla imet res rada - tako kot on - potem bi bila pa res boga. Ker on se verjetno ne bo nikoli zavedel tega, kaj zamuja in ne bo mogel nikoli tako resnično trpeti in biti tako resnično srečen. Ker bo ves čas bežal v drug svet.
Seveda te ima tudi on rad. Samo da je njegova lestvica drugačna kot tvoja. On te ima lahko rad svojih 100%. Vendar to ni nujno dovolj zate. On ne zmore pustit svojega razdiralnega vedenja, ker je šibek. In se ne zmore postavit. Zato je bogi. Vendar mu ne moreš pomagat, dokler sam tega ne spozna, dokler ne vidi, da ga nekaj vleče k tlom in se razjezi in si zaželi sam potrgat te štrene. Dokler pa leži na tleh in si reče, da mu je tako najbolj komot, ker itak noče stat, ker je prenaporno... do takrat pa vztrajaj v svoji luknji in prejkoslej se bo tudi tebi sreča obrnila.
NImaš prihrankov, ker si jih vložila v njegovo kmetijo (oz. vrt ali karkolipač), vendar si močna punca in boš preživela tele težke čase, potem boš spet lahko kaj prihranila in našla koga, ki bo znal imet rad, res rad... in se ne bo skrival za vsem mogočim... in si boš rekla: bilo je res težko, ampak bilo je zelo dobro in prav. Včasih nam najhujše preizkušnje prinesejo najboljše rezultate. Moje nosečnosti so ubibože, ni hujšega časa... otroci so pa super:). Če bi nekdo gledal od zgoraj in samo tisti trenutek, bi rekel: Pa zakaj se toliko matra? Na srečo tam veš, zakaj. Tu še ne veš, vendat to ne pomeni, da ni tega boljšega nekje na drugi strani mavrice:) in zemlja se obrača, mavrica se hitro prestavi na to stran hribčka:)
zdaj je grozno, ampak ne bo vedno tako. Grozno je, ko smo razočarani in ko se nekdo, ki smo ga imeli zelo radi, pokaže v čisto drugačni luči. Izjokaj, iztuli, daj ven. In pojdi ven, ko boš lahko - s prijateljicami. ne mislim, da moraš it lovit novega partnerja, samo pojdi nekam z nekom, ne zabubi se v svojo luknjo, da ne potaneš depresivna.
Meni je pomagalo to, da sem poiskala, kaj sem sama naredila narobe, da nisem tega človeka videla takega, kot je, že prej. Ugotovila sem, da se to ni zgodilo kar iznenada, ampak da so me na to lastnost dotičnega opozarjali že ljudje, ki so me imeli zelo radi... In zdaj vem, kaj lahko naredim, da se v prihodnje izognem tej napaki... Bolj poslušam, manj idealiziram, manj opravičujem ljudi pri sebi... in bolj realno pogledam nanje. In se trudim nekak tako furat.
upam, da ti ta roman kaj pomaga...
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
