beli
|
Včeraj sva se z dragim sprla in takrat znori in me žali. Govori mi grde besede (naj grem v p.m., da sem bitch), žali me tudi s tem, ko reče,da sem ista kot moja mama (pa resnično nisem),da samo težim in da kaj mu je bilo,da je vztrajal z mano,da pa bi se poročil z mano, to pa že ne-saj ni nor. Začelo se je s tem,da sem rekla,da ne odobravam,da se mora enkrat tedensko napiti, na da ne maram,da kadi travo, pa da konzumira še kaj drugega (priznal mi je,da so se nasnifali koke, ko sva bili s tamalo na počitnicah 3 dni). Rekla sem,da je čas,da odraste, da pri svojih 32.letih mora vzeti odgovornost v svoje roke in da se mi to zdi otročje. Potem pa se še tako nalit pelje domov. Sicer smo dobro finančno stoječi, fant dobro zasluži in si privoščimo počitnice in res ni škrt, vedno mi kaj kupi in da denar, zato pravi, da naj jaz sprejmem,da se kdaj napije in nakadi, ker mu to paše in to ne misli spremeniti,ker bi jaz to želela. Najbolj me pa boli,če grdo govori kadar se razjezi. Zame imajo žaljivke velik pomen in besed ne moreš kar pogoltniti. Potem pa si mislim, da če se bo to ponavljalo, se lahko ohladim in oddaljim od njega. Vedno kadar mu rečem naj nekaj spremeni in odraste, znori, vzkipi in začne preklinjat. Vem, da se je takšnega vedenja naučil doma, ampak mene pa zelo prizadene in ga ne toleriram. Pa zaradi kilogramov me vedno nekaj pika. Če bi izgubila 5 kg, bi bila super, ampak kaj morem, če pa ne gre tako luštno. Pravi,da bi mu bila bolj všeč in bolj privlačna. Kakšen odnos imate vi? A si s partnerjema v jezi govorita grde besede, potem pa si oprostita in drugi dan živite dalje kot da se ni nič zgodilo? Se imate radi kot prej? Na mene to grozno vpliva in sem še nekaj dni čisto brez energije, žalostna. Ne dovolim žalitev. Mislim,da se vse lahko pove na spoštljiv način. Moj dragi pravi,da če ga ljubim, ga naj sprejmem takšnega kot je, z vsemi slabimi lastnosti. A je treba zavoljo ljubezni res vse potrpet? Na žalost pa mi denar nič ne pomeni,če ni spoštovanja. In vaše misli, izkušnje?
|