|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: [1]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 13:55:40   
barni
Ko sem bila jaz otrok, sem sploh očeta ubogala že na pogled, beseda sploh ni bila potrebna. DA bi kaj upala reči nazaj ni bilo šans, ma mi sploh ni prišlo na misel. Pa me je tudi nadrl, kregal, ja tudi po riti sem kdaj dobila. Pa vseeno nisem očeta ali mame nadrla nazaj ali ju udarila.

Danes imam sama otroka in moram rečt, da me marsikdaj preseneti. Trudim se, da se čimveč pogovarjam in razlagam, vendar včasih ne gre zlepa in je tudi kreg, vpitje, ja grozna sem, tudi kaka po riti je že padla.
In tokrat je drugače. Drugače, kot je bilo pri nas. Vidim tudi pri kolegicah, znancih, pirjateljih...otroci mirno odgovarjajo nazaj. Če ga kregaš mirno reče:"Ne bom te več poslušal/a." Ali pa ko se malo glasneje pogovarjaš v avtu reče: "Bodi tiho, ker poslušam pesmice". Ja tudi moj otrok se včasih odzove tako ali podobno. Tako da imam občutek, da imam pred seboj pubertetnika in ne triletnika.
Včasih smo v družbi tako presenečeni nad odzivom otrok, da ne vemo ali naj se smejemo ali jokamo. Sprašujem se namreč, kaj šele bo?

In kaj bi sploh pomagalo, da bi se otroci naučili, da se določene stvari enostavno ne smejo reči nazaj. Morda je to pomanjkanje spoštovanja, samo nisem prepričana, da je res to. Je morda kriv tudi vrtec? Ko jih včasih poslušam, ko se pogovarjajo med seboj, se mi zdijo tako zelo odrasli. Imajo prav hude debate.

Ne vem morda pretiravam, samo res se mi zdi, da mi nismo nikoli na tak način komunicirali s starši - tudi moji starši pravijo, da nismo bili taki. Ali pa jim preprosto preveč pustimo? Ne vem. Debat na to temo smo imeli že malo morje in česa pametnega nismo zaključili, morda le to, da so današnji otroci drugačni od nas. Pa so res? Zakaj? Kaj je tako drugače? Včasih se mi zdi, da kazen sploh ne zaleže, nobena. Kot da vedo, da to itak ne bo trajalo večno in se niti ne sekirajo prav dosti.

Kaj pa vi menite o današnjem otroku? Je res drugačen od tistega otroka izpred 20, 30, 40 let?
Neposredna povezava do sporočila: 1
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 14:14:48   
pety78
Ja, so drugačni, tudi mi smo bili drugačni, kot naši starši in tudi naši starši so bili drugačni, kot njihovi starši, ... Svet se spreminja, gre naprej in mi z njim.

Ne vem, zakaj se vsi tako radi ozirate nazaj.


_____________________________



(odgovor članu barni)
Neposredna povezava do sporočila: 2
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 14:19:35   
Petka09
Ja, meni se tudi ne zdi smiselno primerjati današnjih časov in otrok s tistimi nekoč.
Edino kar opažam kot minus, je to, da se smi zdi preveč permisivne vzgoje, preveč parlamentiranja z otrokom, premalo avtoritete. Potem pa imamo veliko "hiperaktivcev", "malih vragcev",...

Plus pa se mi zdi obenem ravno to, kar sem prej navedla kot minus: pogovori, ki jih je danes precej več oz. v času naših staršev in babic se nihče ni toliko pogovarjal in upošteval otrokovih čustev kot ravno danes.

(odgovor članu pety78)
Neposredna povezava do sporočila: 3
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 14:22:20   
mate0ja
logično in hvala bogu, da je drugačen. Način življenja se je spremenil, temu se je prilagodila vzgoja in s tem otroci sami. Za raznorazne izgrede in izpade pa smo krivi starši sami, ker popuščamo.
Smo hotli kompetentne otroke in jih imamo. Samo kaj ko nam včasih to ni ravno všeč.


_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

(odgovor članu pety78)
Neposredna povezava do sporočila: 4
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 14:23:42   
pety78
Pa če smo že pri tem....otroci so bili včasih res bolj "ubogljivi". Ampak vprašanje je, le zakaj? Predvsem zaradi strahu, da ne bi bili spet tepeni!!!



_____________________________



(odgovor članu Petka09)
Neposredna povezava do sporočila: 5
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 16:29:03   
josephine27
definitivno so drugačni. tud današnja vzgoja je drugačna. ali je kaj "boljša" ali "slabša" od prejšnje pa bo pokazal čas. od moje prijateljice ki je učiteljica v osnovni šoli slišim take da sem kar v dvomih če grejo stvari v pravo smer. se  mi zdi da je šlo vse skupaj iz ene skrajnosti v drugo.


_____________________________



(odgovor članu pety78)
Neposredna povezava do sporočila: 6
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 16:34:27   
ZARA
IZVIRNO SPOROČILO: Petka09
Ja, meni se tudi ne zdi smiselno primerjati današnjih časov in otrok s tistimi nekoč.
Edino kar opažam kot minus, je to, da se smi zdi preveč permisivne vzgoje, preveč parlamentiranja z otrokom, premalo avtoritete. Potem pa imamo veliko "hiperaktivcev", "malih vragcev",...

Točno tako. Pa premalo vztrajnosti s strani staršev, ne da se jim vzgajat. Mularija nima postavljenih meja, oziroma so raztegnjene do nezavesti. Ne ve se kdo je starš in kdo otrok.
Normalno da so otroci drugačni, ker je sam tempo in način življenja drugačen.

< Sporočilo je popravil ZARA -- 30.5.2011 16:35:29 >


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

(odgovor članu Petka09)
Neposredna povezava do sporočila: 7
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 17:43:33   
Luni
IZVIRNO SPOROČILO: Petka09

Ja, meni se tudi ne zdi smiselno primerjati današnjih časov in otrok s tistimi nekoč.
Edino kar opažam kot minus, je to, da se smi zdi preveč permisivne vzgoje, preveč parlamentiranja z otrokom, premalo avtoritete. Potem pa imamo veliko "hiperaktivcev", "malih vragcev",...

Plus pa se mi zdi obenem ravno to, kar sem prej navedla kot minus: pogovori, ki jih je danes precej več oz. v času naših staršev in babic se nihče ni toliko pogovarjal in upošteval otrokovih čustev kot ravno danes.
Se podpišem: čisto se strinjam!


_____________________________



(odgovor članu Petka09)
Neposredna povezava do sporočila: 8
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 18:07:29   
Oren
Danes je na žalost do otrok preprijazna vzgoja ki ne omogoča funkcionalno odrasle osebe. Otroci so vedno bolj neumni....v šoli dosegajo kvazi boljše rezultate predvsem zaradi ambicioznih staršev v resnici pa je vsaka naslednja generacija slabša od prejšnje. Malo vprašajte učitelje po šolah pa boste videli kaj oni opažajo. Dejstvo je da so generacije z bolj avtoritativno vzgojo veliko boljše pripravljene na življenje kot razavajeni mulci ki so rezultat permisivne vzgoje. Da me ne bo kdo narobe razumel ne zagovarjam fizičnega kaznovanja otrok ampak večje spoštovanje do staršev in odrsalih oseb in večjo disciplino, ki se je brez problema da doseči brez fizičnega kaznovanja ki res škodi otroku.

(odgovor članu Luni)
Neposredna povezava do sporočila: 9
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
30.5.2011 18:58:35   
betty.ford
otroci so enaki, starši smo tisti, ki smo se spremenili oz. vzgoja.

(odgovor članu Oren)
Neposredna povezava do sporočila: 10
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
1.6.2011 16:03:27   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: barni
Ko sem bila jaz otrok, sem sploh očeta ubogala že na pogled, beseda sploh ni bila potrebna. DA bi kaj upala reči nazaj ni bilo šans, ma mi sploh ni prišlo na misel. Pa me je tudi nadrl, kregal, ja tudi po riti sem kdaj dobila. Pa vseeno nisem očeta ali mame nadrla nazaj ali ju udarila.

Zakaj pa si bila takšna? Kaj te je držalo v tem položaju? Strah.

Torej vprašanje je ali otroka vzgajati v strahu (in zato potlači vso uporništvo za čas, ko bo dovolj močan - puberteto), ali v občutku varnosti.

IZVIRNO SPOROČILO: barni
...otroci mirno odgovarjajo nazaj. Če ga kregaš mirno reče:"Ne bom te več poslušal/a." Ali pa ko se malo glasneje pogovarjaš v avtu reče: "Bodi tiho, ker poslušam pesmice". Ja tudi moj otrok se včasih odzove tako ali podobno. Tako da imam občutek, da imam pred seboj pubertetnika in ne triletnika.

Otrok je od nekoga slišal "Bodi tiho, ker so poročila."

Zakaj ne bi smel to uporabiti, ko je situacija zanj primerna, kot je bila prej za starša? Hočeš reči, da so otroci majhni ljudje s svojo osebnostjo a z manj pravicami? Kdaj torej dobi pravico to reči? Ko odraste, ko dobi moč. Takrat si to pravico vzame, ker nimaš več moči ga držati pod "strahom".

Tebi se izjava "bodi tiho" zdi groba. Če jo izreče otrok. Če jo izreče starš pa ne? A otrok je nečuti kot grobo? Če jo čuti kot grobo, potem ga v bistvu učiš "grobosti". Če pa jo ne čuti grobo, zakaj je ne bi izrekel?

IZVIRNO SPOROČILO: barni
...... Sprašujem se namreč, kaj šele bo?

Nič ne bo. Namreč "pubertete" ne bo, saj otrok nima potlačene jeze, zlomljenega upora. Zato tudi potrebe po izražanju teh čustev v puberteti ne bo, kot si jo imela ti. Strah je odveč.



< Sporočilo je popravil tehnofil -- 1.6.2011 16:04:25 >

(odgovor članu barni)
Neposredna povezava do sporočila: 11
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
2.6.2011 8:50:11   
katy82

Torej vprašanje je ali otroka vzgajati v strahu (in zato potlači vso uporništvo za čas, ko bo dovolj močan - puberteto), ali v občutku varnosti.



IZVIRNO SPOROČILO: barni
...... Sprašujem se namreč, kaj šele bo?

Nič ne bo. Namreč "pubertete" ne bo, saj otrok nima potlačene jeze, zlomljenega upora. Zato tudi potrebe po izražanju teh čustev v puberteti ne bo, kot si jo imela ti. Strah je odveč.





OK če pubertete ne bo sem pomirjenauser posted image
Sama namreč isto opažam pri moji 3 letnici,kr dlake se mi pokonc postavljajo k jo včasih slišim kako odgovarja,samo butne nazaj v šusu
Ampak valda ji pa neki tud moram rečt,ne morem se tolažt da bo svoja čustva izrazla in da kasneje tega ne bo(spet puberteta),po moje se bo sam še hujše izražalo k ne bo imela nobene notranje bremze,da bi vedla,da so meje.
Kaj pa vem nekako mi je vse dvorezen meč.Je pa res da tolk kot se jst z njo pogovarjam se ni noben v naši familiji z nama z bratom,mi vsi to povejo.Sam pol pa spet kje je meja med pogovorom in pregovarjanjem,ki zna hitro prerastet v prosjačenje itd itd



_____________________________

10.5. smo končno dočakali našo prelepo mačkico Laro
12.5. pa sem postala teta malemu lumpu Anžetu
Le kaj nam bo prinesel 16. december

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 12
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
2.6.2011 9:33:33   
mika
Men se pa zdi smiselno primerjat. Res je, da imamo danes drugačen pristop vzgoje, da skušamo poslušat otroke in reševat zadeve, tako da jih bo otrok razumel, brez strahu.

Ampak otroka vzgojit brez strahu, brez kakršnegakoli stresa, vodi spet v drugo skrajnost, kot je npr. ignoriranje pravil. seveda je odvisno od karakterja otroka, govorim o tistih z močnim karakterjem.
Za svojo hčerko lahk rečem, da mi vzame res ogromno energije, da jo non stop speljujem na pravo pot. In tud jaz se sprašujem če imam 6 letno pubertnico. So obdobja, ko je res fajn in so obdobja ko ni za nikamor.

Je pa druga stvar, ki se je zelo spremenila, pa ne vem, če ima vzgoja ravno kaj dost pri tem.

Koliko poznam otrok(prva triada v šoli), se mi zdi, da so fantki in punčke 'zamenjali vloge'. O tem sem se pogovarjala z učiteljico in je rekla, da si ne morem mislit kako se je vse obrnilo. Fantki ob medsebojnem konfliktu jočejo, tožijo učiteljici, se ne znajo sami dogovorit in mora ona posredovat, medtem ko pri deklicah tega ni ali pa občutno manj in se brez poblema dogovorijo. Navedla je primer, da ko je padel fantek v 3. razredu in deklica iz 1. razreda, je fantek neutolažljivo jokal, deklica se je pa pobrala in šla naprej.

Brala sem, da ima nato velik vpliv prehrana in da bi se naj dečki rojevali z manj testosterona, pri deklicah so pa ga opazili več. In to se mi ne zdi najbolj normalno.

(odgovor članu katy82)
Neposredna povezava do sporočila: 13
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
2.6.2011 10:43:25   
mika
Hočeš reči, da so otroci majhni ljudje s svojo osebnostjo a z manj pravicami?


Tako je. Otroci ne morejo imeti takšni pravic, kot jih imamo odrasli, pa obrni kakorkoli hočeš. In že v ranem otroštvu jim je treba pokazat, da ne moremo imeti, početi, reči kar se nam točno tisti trenutek zljubi . In primer 'Bodi tiho' si navedel ob gledanju TV, lahko pa da mu je mama to rekla, ker ji je ne vem kje skakal v besedo, kljub temu, da mu je predhodno lepo povedala in ga prosila, naj malo počaka, da se pogovori z x osebo. In s tem se otroci učijo kdaj in v kakšnih situacijah je kaj primerno.

(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 14
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
2.6.2011 15:01:03   
shewolf
IZVIRNO SPOROČILO: mika
Hočeš reči, da so otroci majhni ljudje s svojo osebnostjo a z manj pravicami?

Tako je. Otroci ne morejo imeti takšni pravic, kot jih imamo odrasli, pa obrni kakorkoli hočeš.


Se strinjam. Ni variante da imajo enake pravice. Ker smo mi odgovorni zanje in ne obratno. In z več odgovornosti pride tudi več pravic.

(odgovor članu mika)
Neposredna povezava do sporočila: 15
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
2.6.2011 18:41:27   
nusi
IZVIRNO SPOROČILO: shewolf

Se strinjam. Ni variante da imajo enake pravice. Ker smo mi odgovorni zanje in ne obratno. In z več odgovornosti pride tudi več pravic.



Se kar strinjam s tem.
to, da ne bo tolikšnega upora v puberteti pa ne verjamem, če pogledaš otroke, ki so jih vzgajali po permisivni metodi niso bili nič manj naporni ne v puberteti, kaj šele kasneje.  Tudi konflikt, ki nastane med otrokom in starši je zame normalen, tako se otrok odcepi od staršev, dojame, da niso edino merilo. Svojih otrok ne nameravam vzgajati v večnem strahu pred mano ali fizično kaznijo, samo avtoritete se z večnim pregovarjanjem in popuščanjem tudi ne bo doseglo. Če česa ne naredi iz strahu ni nič narobe, itak ko si starejši dojameš v čem je poanta. Če otrok rine čez rdečo luč in ga lepo opominjaš, da ne sme v nedogled in še vedno ne uboga mu pač poveš bolj naglas, jaz bi ga tudi nazaj potegnila in okregala, verjetno drugič iz strahu pred mano ne bo rinil čez, ko bo starejši bo pa vedel zakaj ne sme tudi ko mene ne bo zraven.

(odgovor članu shewolf)
Neposredna povezava do sporočila: 16
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
6.6.2011 15:53:51   
manna
barni, preberi knjigo Kompetenten otrok. Se mi zdi da Jesper Juul odlično razloži zakaj so take razlike med otroki nekoč in danes. V bistvu on se nasploh ukvarja z razlikami pri vzgoji nekoč in danes. Včasih so bili otroci res bolj ubogljivi, ampak na račun njihovega samospoštovanja. Odrasli so jih obravnavali kot nevedne, nesposobne, skratka kot bitja ki nimajo pojma in jim je treba voditi življenje in ustrezno uravnavati njihove potrebe. Ampak to ne prinese samostojnega in odgovornega odraslega, prej nasprotno. Rešitev pa seveda ni v tem, da otroka obravnavamo kot veličanstva ki jim je treba vse dati in pustitti, ker to spet ne pripelje do odgovornega odraslega, temveč prej do razvajenega in lenega egoista. Torej - meje je treba postaviti, ampak meje je treba postaviti SEBI. Otrok mora vedeti da je starš avtoriteta, ne sme pa biti ob tem ponižan in ne sme mu biti odvzet občutek vrednosti in ljubljenosti.



(odgovor članu nusi)
Neposredna povezava do sporočila: 17
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
7.6.2011 9:25:01   
kalbo
IZVIRNO SPOROČILO: barni

Ko sem bila jaz otrok, sem sploh očeta ubogala že na pogled, beseda sploh ni bila potrebna. DA bi kaj upala reči nazaj ni bilo šans, ma mi sploh ni prišlo na misel. Pa me je tudi nadrl, kregal, ja tudi po riti sem kdaj dobila. Pa vseeno nisem očeta ali mame nadrla nazaj ali ju udarila.

Danes imam sama otroka in moram rečt, da me marsikdaj preseneti. Trudim se, da se čimveč pogovarjam in razlagam, vendar včasih ne gre zlepa in je tudi kreg, vpitje, ja grozna sem, tudi kaka po riti je že padla.
In tokrat je drugače. Drugače, kot je bilo pri nas. Vidim tudi pri kolegicah, znancih, pirjateljih...otroci mirno odgovarjajo nazaj. Če ga kregaš mirno reče:"Ne bom te več poslušal/a." Ali pa ko se malo glasneje pogovarjaš v avtu reče: "Bodi tiho, ker poslušam pesmice". Ja tudi moj otrok se včasih odzove tako ali podobno. Tako da imam občutek, da imam pred seboj pubertetnika in ne triletnika.
Včasih smo v družbi tako presenečeni nad odzivom otrok, da ne vemo ali naj se smejemo ali jokamo. Sprašujem se namreč, kaj šele bo?

In kaj bi sploh pomagalo, da bi se otroci naučili, da se določene stvari enostavno ne smejo reči nazaj. Morda je to pomanjkanje spoštovanja, samo nisem prepričana, da je res to. Je morda kriv tudi vrtec? Ko jih včasih poslušam, ko se pogovarjajo med seboj, se mi zdijo tako zelo odrasli. Imajo prav hude debate.

Ne vem morda pretiravam, samo res se mi zdi, da mi nismo nikoli na tak način komunicirali s starši - tudi moji starši pravijo, da nismo bili taki. Ali pa jim preprosto preveč pustimo? Ne vem. Debat na to temo smo imeli že malo morje in česa pametnega nismo zaključili, morda le to, da so današnji otroci drugačni od nas. Pa so res? Zakaj? Kaj je tako drugače? Včasih se mi zdi, da kazen sploh ne zaleže, nobena. Kot da vedo, da to itak ne bo trajalo večno in se niti ne sekirajo prav dosti.

Kaj pa vi menite o današnjem otroku? Je res drugačen od tistega otroka izpred 20, 30, 40 let?


Ah daj no, z odebeljenim je moja pokojna babica vedno začela pridigo. mi pa nismo bli taki...ja pa kaj še. Seveda smo bli, sam se tega ne spomniš.

Drugačni so od nas, ker živimo v drugačnih časih, globoko v sebi so pša popolnoma enaki otroci, kot so bili generacije nazaj.

(odgovor članu barni)
Neposredna povezava do sporočila: 18
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
8.6.2011 14:58:09   
tehnofil
IZVIRNO SPOROČILO: shewolf
IZVIRNO SPOROČILO: mika
Hočeš reči, da so otroci majhni ljudje s svojo osebnostjo a z manj pravicami?

Tako je. Otroci ne morejo imeti takšni pravic, kot jih imamo odrasli, pa obrni kakorkoli hočeš.

Se strinjam. ....z več odgovornosti pride tudi več pravic.

He, he. user posted image   V bistvu otroka učite da pravice pridejo z močjo, ne z odgovornostjo.

Če uporabiš grobe besede "bodi tiho ker se odrasli pogovarjamo" mi res ni jasno zakaj otrok ne sme reči "bodi tiho ker ne slišim risanke"? user posted image

Ko boš znala otroku lepo povedati, zakaj naj bo tiho, boš lahko od njega zahtevala, da ti le pove zakaj želi da si ti tiho. Vse kar otroka naučite z močjo in ne z vzgledom je to, da ga naučite počakati da bo imel moč (ne pravice) in bo lahko takrat uveljavljal. IN TAKRAT JIH BO, ker bo ves čas čakal na ta čas.

IZVIRNO SPOROČILO: katy82
Ampak valda ji pa neki tud moram rečt,ne morem se tolažt da bo svoja čustva izrazla in da kasneje tega ne bo(spet puberteta),po moje se bo sam še hujše izražalo k ne bo imela nobene notranje bremze,da bi vedla,da so meje.

O ja, saj puberteta bo, ampak ne iz tega razloga in še najmanj ne tako izrazita kot bi bila zaradi uporništva.

Povsod so neke razumne meje, skrajnost ni dobra, ji pa rajši sledimo ker je lažje kot pa stalno iskati "zdravo mero". Zato pa je potrebno z otrokom čutit. Zakaj se tako počuti, zakaj čuti da mora tako reagirati,.... to pa je veliko "dela".



< Sporočilo je popravil tehnofil -- 8.6.2011 15:05:34 >

(odgovor članu shewolf)
Neposredna povezava do sporočila: 19
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
8.6.2011 15:03:05   
tehnofil
Sedaj smo prišli iz
IZVIRNO SPOROČILO: barni
Ko sem bila jaz otrok, sem sploh očeta ubogala že na pogled, beseda sploh ni bila potrebna. DA bi kaj upala reči nazaj ni bilo šans, ma mi sploh ni prišlo na misel. Pa me je tudi nadrl, kregal, ja tudi po riti sem kdaj dobila. Pa vseeno nisem očeta ali mame nadrla nazaj ali ju udarila.

do
IZVIRNO SPOROČILO: nusi
Če otrok rine čez rdečo luč in ga lepo opominjaš, da ne sme v nedogled in še vedno ne uboga mu pač poveš bolj naglas, jaz bi ga tudi nazaj potegnila in okregala, verjetno drugič iz strahu pred mano ne bo rinil čez, ko bo starejši bo pa vedel zakaj ne sme tudi ko mene ne bo zraven.

user posted image

Tako da ... če je odgovor na eno situacijo ne pomeni da velja tudi za drugo.

(odgovor članu barni)
Neposredna povezava do sporočila: 20
   RE: otroci včeraj, danes, jutri
8.6.2011 15:45:53   
pety78
Koliko poznam otrok(prva triada v šoli), se mi zdi, da so fantki in punčke ''''zamenjali vloge''''.


A si prepričana, da samo v prvi triadi?

Včasih tudi žena ni ugovarjala možu, no, sedaj je pa tako, da mož ne upa povedati ženi, da je spil dve pivi, namesto eno...user posted image


< Sporočilo je popravil pety78 -- 8.6.2011 15:48:36 >


_____________________________



(odgovor članu tehnofil)
Neposredna povezava do sporočila: 21
Stran:   [1]
Stran: [1]
Pojdi na:





Kdaj je čas za kahlico?
Tako kot na skoraj vseh področjih otrokove vzgoje se tudi pri navajanju na kahlico teorija in praksa skozi čas spreminja...
Najlepša praznična hiša, ki osvetljuje spo...
Hiša Weingartnerjevih v Zagorcih je letos znova zasijala v več kot 100.000 lučkah. Družina je obudila tradicijo dedka Fr...




Jaslice ali varuška
пеперутка16

Bi otroka raje vpisali v vrtec ali najeli varuško?