n*a*
|
Ti vsaj veš, da bi še enega.
Jaz pa sem si pri prvem otroku, ko je bilo treba non stop vstajat sredi noči rekla, da mi naj ne pade več kdaj na pamet, da se situacija ponovi. Ampak zdaj ko je mala stara 2 leti in pol, z njo ni več tako velikih problemov - sicer hodimo pogosto k zdravniku, ampak tega se človek navadi. Tako da prvič me je verjetno šokiralo vse skupaj, ker na nič nisem bila navajena. Tako da zdaj bi že vedela kaj me čaka in predvsem bi manj komplicirala, čeprav vem, da vse skupaj ni enostavno - porod mi ni bil tako grozen, predvsem tisto vstajanje ponoči in neprespanost, kronična utrujenost itd.
Ampak nisem si mislila, da človek to tako hitro pozabi in vedno polj pogosto se zalotim, da mi misel uhaja k drugemu otroku. Prav tako partner, ki za prvič niti slučajno ni bil pripravljen na vse to, zdaj že vse ful obvlada in bi bilo tudi s tega vidika občutno lažje.
Motilo me je tudi to, da se nisem mogla več normalno s športom ukvarjat in sem bila nasplošno ful brez energije ter se bala, da bo vedno tako. Letos se počutim krasno, še boljše kot pred porodom, tako da zdaj imam izkušnjo, kako dolgo ta utrujenost traja in da ni večna.
Tudi razlika v letih bi bila zdaj še zelo primerna - 4 leta, da bi imela otroka kaj eden od drugega. Ta leta so kar minila; sicer sem za manjšo razliko, ampak prej se absolutno nisem počutila za kaj takega.
Ne vem. Trnutno je sicer več plusov kot minusov, ampak ker vem da je vse skupaj ful naporno - bit noseč, hodit na preglede, rodit, vstajat ponoči..., potem pa vse to uskladit še z drugimi obveznostmi (služba itd.) in se sprijaznit s še manj časa zase, ki mi ga je sicer v največje veselje prežiljat z otrokom, ampak hkrati tudi naporno, čeprav je res, da so otroci največji smisel v pogosto nesmiselnem življenju.
Tudi finančno je lažje preživljat enega kot dva, ampak verjetno bi šlo.
Nisem ti kaj dosti pomagala.  Bolj si ti meni. Mi je zanimivo izvedet več mnenj. Mogoče se bom tudi sama potem lažje odločila (seveda skupaj s partnerjem).
V bistvu vsi razlogi govorijo v prid še enemu otročku, ampak neka nevidna sila me zadržuje... Je imel kdo podobne občutke? 
|
Natisni
. 
Potem odločitev sploh ne bi bila potrebna. 
in ko bo kaj sporočim.
