baguSka
|
No, pa ti bom se jaz napisala na kratko mojo zgodbico: Nama se je dogajalo u bistvu kar precej podobno, kot opisujes sama, ce ne celo popolnoma enako. Le da sem bila jaz tista, ki sem bila v kozi tvojega bivsega. Torej pri vsakem problemcicu sva se skregala in sem rekla, da grem, da se jaz tega ne grem itn. Vedno sem se umaknila in rekla, da je bolje da nisva skupi. Potem sem ga u bistvu obicajno ze v isti sapi, ko sem rekla, da ne morem bit z njim, zacela ze pogresat. Pa sem vseeno sla, ampak do vecera nisem zdrzala, da mu nebi poslala vsaj enega sms-a ali ga celo poklicala... V najhujsih primerih, sem vztrajala tudi do naslednjega dne... Potem nisem vec zdrzala. Vmes sem tuhtala in premisljevala in premlevala o vsem skupi... Sicer nisem nicesar ravno potuhtala, ampak enostavno nisem zdrzala brez njega. Ko se je to tolikokrat ponovilo, sem enostavno zacela razmisljat, da sva si ocitno usojena, saj ce sva se tolikokrat skregala in sva se vedno skupi, potem je nekaj na tem... Ko sem se malo bolj prepustila (ko se nisem vec tok drzala nazaj) sva se tudi postekala veliko bolj kot prej... Malo prilaganja in to je to. Vprasala sem se, cesa si zelim in moj odgovor je bil seveda ON. V prihodnosti... Ce si tega nebi znala odgovorit, potem verjetno nebi bla danes z njim. Torej: sama sem prisla do tega, ker je ON samo ON in ker vem, da je on tisti, s katerim si zelim preziveti preostanek svojega zivljenja... ker si zelim, da bi on bil tisti, s katerim se bom starala, da je on tisti, s katerim si zelim imet otroka, da je on ta, katerega nisem nikoli niti sanjala... In zdej k tvojmu odgovoru: pusti ga, da sam pride do tega, kaj si zeli. Ali si ti ta ali nisi. Zdaj ko nista skupi, se isto vprasaj tudi sama. Moje mnenje je, da je 2 leti in pol kar precej douga doba in da bi v tem casu to lahko ze ugotovil... Dobra sta, da sta sploh tolko casa zdrzala... Jaz mislim, da bi ti temu mogla nardit konec in ga resno postaviti na realna tla, da naj se odloci enkrat za vselej in naj te preneha vlect za nos. Da vse kar si zelis je resnica, ki si jo pac TI v svojem zivljenju zasluzis... Torej, ce te ne bo poklicu, potem ne upaj vec. Nista za skupi in basta. Tvoje zivljenje je pa samo eno in ce bos izbrala, da bos v njem objokavala svojega bivsega, potem si bos kriva sama. Ali je vredno zivljenje zapravit v ta namen
|