odšel je in jaz se bojim depresije (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo


lasek -> odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:27:17)

Živjo in vsi lepo pozdravljene/i. Moja tema je klaskična ženska zgodba.

Na kratko vam jo opišem. Z njim sem bila dve leti in pol. Živela sva tako, da je največkrat on prihajal k meni, kaj sva skuhala, skupaj gledala Tv, pekla kostanj, šla dvakrat na leto na počitnice... . Ko sem se začela pogovarjati o družini in skupnem življenju so bili ves čas neki pogoji z njegove strani (da naj neham kadit, da naj prepišem hišo nase, da se nikoli ni zares počutil doma...).

In nehala sva ob vsakem problemu. Toliko kot je bilo problemov tolikokrat sva nehala. Mene to uničuje, ker si tako ženem k srcu in se sikiram in ne spim in ne delam.

In sedaj je odšel v torek zvečer. Klicala sem ga stokrat, prosila naj mi razloži in pove ali je konec ali je spet problem. Pravi, da naj mu dam mir. Pravi, da naju ni več, pravi da ne more več živet na dveh koncih (doma in pri meni), pravi, da ga doma tiščijo, da jim pomaga pri odplačevanju hiše in da ve da meni nebi mogel pomagati pri moji(najini) renovaciji, pravi, da nima denarja, pravi, da me nebi rad vlekel za nos,...

Meni pa se trga srce, dva dni sem le še delno opravilno sposobna. Mislila bi si, da sem že odporna na to (ker sem to z njim že tolikokrat doživela) pa nisem.

Ali naj še upam?
Ali naj ga res (tako kot mi pravi najboljša prijateljica) pustim na miru in če me ima rad bo on poklical?
Kako naj se zamotim, da mi ves čas ne bo tako tako hudičevo težko!

In drage punce ali vi verjamete, da če me pokliče in se pobotava, da se to ne bo več zgodilo. Jaz temu ne verjamem VEČ. To me uničuje, hkrati pa ne morem reči, da ga kot človeka nima rada.

Prosim vas lepo za kakšno mnenje in hvala




Anonimen -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:32:12)

drage punce ali vi verjamete, da če me pokliče in se pobotava, da se to ne bo več zgodilo. Jaz temu ne verjamem VEČ. To me uničuje, hkrati pa ne morem reči, da ga kot človeka nima rada


preberi še enkrat in boš ugotovila..

sama ti povem svojo izkušnjo.. bilo je podobno kot pri tebi, le da nisva še nič razmišljala o skupnem življenju. enostavno, kadar se je pojavil najmanjši problem- ali kje bova spala, ali če greva k meni na obisk- sva se skregala in "šla narazen"- za en teden..
no, enkrat pa se je ta mesec spremenil v mesec in nato v dva meseca.. skos upanje, da se vrne, čeprav sem sama pri sebi vedela, da je tako itak boljše.. no, in ni ga bilo- hvala bogu. ker drugače bi bila še danes najbrž z njim..

no, sedaj imam drugega partnerja, nobenega kreganja, nič.. urejava si skupen dom, družino...

želim ti pravilno odločitev in veliko sreče




Taula -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:34:42)

Trenutno je čas da gledaš nase in se postaviš zase čeprav ti je težko in misliš da brez njega ne moreš živeti. Normalno je da čutiš bolečino, saj ga imaš rada in potrebuješ nekaj časa da preboliš dejstvo da nista več par.

Če ti je rekel da noče biti več z tabo ne sili za njim, ne kliči ga, ne klečeplazi čeprav je težko ga pusti pri miru. Z tem boš samo sama sebe uničevala, si dajala neko lažno upanje, na koncu ti bo pa še težje. Sem sama delala isto-nekaj časa je bolje ker imaš neko upanje, potem se ti pa film strga in je še huje. Prekini vse stike z njim in pospravi stvari ki te spominjajo nanj.

Vzemi si čas zase, kam odpotuj, bodi čim več v družbi, ne zapri se vase (ne potlači čustva), delaj stvari ki te veselijo.






lasek -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:39:53)

hvala, biba. Popolnoma si zadela situacijo. Kreg zaradi najmanjše stvari, npr. iti na rojstni dan moje mame.

Hudir pa je to, da trpim ornk in si ne znam pomagat.

Hvala še enkrat, ker me razumeš.




Zahi -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:39:59)

počakaj da te on pokliče.. ne sili vanj.. 




srki -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:44:39)

IZVIRNO SPOROČILO: Taula

Trenutno je čas da gledaš nase in se postaviš zase čeprav ti je težko in misliš da brez njega ne moreš živeti. Normalno je da čutiš bolečino, saj ga imaš rada in potrebuješ nekaj časa da preboliš dejstvo da nista več par.

Če ti je rekel da noče biti več z tabo ne sili za njim, ne kliči ga, ne klečeplazi čeprav je težko ga pusti pri miru. Z tem boš samo sama sebe uničevala, si dajala neko lažno upanje, na koncu ti bo pa še težje. Sem sama delala isto-nekaj časa je bolje ker imaš neko upanje, potem se ti pa film strga in je še huje. Prekini vse stike z njim in pospravi stvari ki te spominjajo nanj.

Vzemi si čas zase, kam odpotuj, bodi čim več v družbi, ne zapri se vase (ne potlači čustva), delaj stvari ki te veselijo.



Se podpišem pod tole.

In ko ga boš enkrat prebolela in spoznala fanta, s katerim boš res srečna, se boš temu lahko samo še smejala.




mojamura -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:46:54)

globoko v sebi najbrž že veš, da je tako kot je prav....da se pretrga ta zveza. saj drugače bi šlo malo naprej malo nazaj....obtičala bi na istem mestu. postavi sebe na prvo mesto, svoje cilje, svoje želje.

kot je taula rekla....vse stvari ki te spominjajo nanj daj v eno škatlo....delaj tisto kar imaš rada, zamoti se s čim. vem, da je zguljena fraza, ampak drži:

čas zaceli vse rane...

p.s.: ne čakaj ga več....res pusti ga pri miru, po moje se ne more ločiti od svojih, ker je še preveč pod njihovim vplivom....pusti mu da odraste, vendar ga ne čakaj!




Anonimen -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:47:10)

Samo ne se poniževat, punca, in lest za njim!!!




tulip -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:47:50)

Ja jaz ne vem a ene resnično uživate v takih odnosih ali kaj?
Če si ti taka, potem ne jokat in se pritoževat, saj si sama izbrala tako pot, če pa nisi taka, vzemi v roke svoje življenje in začni živet kot si želiš!
Pogum pa je treba zbrat, samo od sebe ne pride do sprememb![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




BLAŽIKA -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:51:03)

IZVIRNO SPOROČILO: Taula

Trenutno je čas da gledaš nase in se postaviš zase čeprav ti je težko in misliš da brez njega ne moreš živeti. Normalno je da čutiš bolečino, saj ga imaš rada in potrebuješ nekaj časa da preboliš dejstvo da nista več par.

Če ti je rekel da noče biti več z tabo ne sili za njim, ne kliči ga, ne klečeplazi čeprav je težko ga pusti pri miru. Z tem boš samo sama sebe uničevala, si dajala neko lažno upanje, na koncu ti bo pa še težje. Sem sama delala isto-nekaj časa je bolje ker imaš neko upanje, potem se ti pa film strga in je še huje. Prekini vse stike z njim in pospravi stvari ki te spominjajo nanj.

Vzemi si čas zase, kam odpotuj, bodi čim več v družbi, ne zapri se vase (ne potlači čustva), delaj stvari ki te veselijo.



Se podpišem pod tole.

In ko ga boš enkrat prebolela in spoznala fanta, s katerim boš res srečna, se boš temu lahko samo še smejala.





Tudi jaz sem tega mnenja.




baguSka -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 12:58:32)

No, pa ti bom se jaz napisala na kratko mojo zgodbico:

Nama se je dogajalo u bistvu kar precej podobno, kot opisujes sama, ce ne celo popolnoma enako. Le da sem bila jaz tista, ki sem bila v kozi tvojega bivsega. Torej pri vsakem problemcicu sva se skregala in sem rekla, da grem, da se jaz tega ne grem itn. Vedno sem se umaknila in rekla, da je bolje da nisva skupi. Potem sem ga u bistvu obicajno ze v isti sapi, ko sem rekla, da ne morem bit z njim, zacela ze pogresat. Pa sem vseeno sla, ampak do vecera nisem zdrzala, da mu nebi poslala vsaj enega sms-a ali ga celo poklicala... V najhujsih primerih, sem vztrajala tudi do naslednjega dne... Potem nisem vec zdrzala. Vmes sem tuhtala in premisljevala in premlevala o vsem skupi... Sicer nisem nicesar ravno potuhtala, ampak enostavno nisem zdrzala brez njega. Ko se je to tolikokrat ponovilo, sem enostavno zacela razmisljat, da sva si ocitno usojena, saj ce sva se tolikokrat skregala in sva se vedno skupi, potem je nekaj na tem... Ko sem se malo bolj prepustila (ko se nisem vec tok drzala nazaj) sva se tudi postekala veliko bolj kot prej... Malo prilaganja in to je to. Vprasala sem se, cesa si zelim in moj odgovor je bil seveda ON. V prihodnosti... Ce si tega nebi znala odgovorit, potem verjetno nebi bla danes z njim.
Torej: sama sem prisla do tega, ker je ON samo ON in ker vem, da je on tisti, s katerim si zelim preziveti preostanek svojega zivljenja... ker si zelim, da bi on bil tisti, s katerim se bom starala, da je on tisti, s katerim si zelim imet otroka, da je on ta, katerega nisem nikoli niti sanjala...
In zdej k tvojmu odgovoru: pusti ga, da sam pride do tega, kaj si zeli. Ali si ti ta ali nisi. Zdaj ko nista skupi, se isto vprasaj tudi sama. Moje mnenje je, da je 2 leti in pol kar precej douga doba in da bi v tem casu to lahko ze ugotovil... Dobra sta, da sta sploh tolko casa zdrzala... Jaz mislim, da bi ti temu mogla nardit konec in ga resno postaviti na realna tla, da naj se odloci enkrat za vselej in naj te preneha vlect za nos. Da vse kar si zelis je resnica, ki si jo pac TI v svojem zivljenju zasluzis... Torej, ce te ne bo poklicu, potem ne upaj vec. Nista za skupi in basta. Tvoje zivljenje je pa samo eno in ce bos izbrala, da bos v njem objokavala svojega bivsega, potem si bos kriva sama. Ali je vredno zivljenje zapravit v ta namen [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




Anonimen -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 13:01:44)

Kot bi brala svojo zgodbo, samo midva sva malo več časa skupaj.
Pogovori, pogovori, pogovori...to ni rešitev!
Enkrat za vekomaj se pogovorta o vsem, brez da naslednjič ob kakšnem komfliktu spet zaideta na stare pogovore. In ne pustita, da se karkoli starši vpletajo in vplivajo na vajino začrtano prihodnost...nama je uspelo!
Če pa misliš, da bi bilo bolje pri drugem, se razidita kot prijatelja, brez sovraštva.




didi1 -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 13:13:12)

Verjamem da ti je hudo,ampak vpraši se če ti je taka veza k jo mata vidva sploh všeč.Ker če ti ni potem je kristalno jasno kaj in kako.Pa ne se poniževat!Če te pa pokliče,se pa jaz na tvojem mestu, sploh nebi z njim pogovarjala.Ker se mi zdi brez veze.




anna28 -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 13:20:51)

Hojla Lasek. Vem da ti je ta trenutek grozno in težko. Tudi jaz sem bila v podobni situaciji. Ko ne veš kako neprej je pomembno da veš:
1. ljubezen je ko te nekdo spoštuje, upošteva, sprejema tako kot si in če tega ne doživiš te ta oseba nima rada da bi se bilo potrebno truditi za odnos
2. ne upogibaj se, samo zato da se bo vrnil k tebi, če te ima rad se bo sam vrnil k tebi
3. ta trenutek se ti zdi da je to najhujše kar se ti dogaja, zaposli se, ukvarjaj se s sabo in z ljudmi ki so okrog tebe in hitro ti bo boljše,
4. veliko sreče in ljubezni do samega sebe ti želim

anna




Kinokija -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 13:22:26)

Izven teme--->nati, supr podpis, lahko ga dam kot odgovor na vprašanje v tej temi.

DELAJ, kot da ne potrebuješ denarja!
LJUBI, kot da nikoli nisi zaradi tega trpel!
PLEŠI, kot da te nihče ne gleda!
POJ, kot da te nihče ne posluša!
ŽIVI, kot da je raj na zemlji!




lasek -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 13:27:11)

Hvala vam vsem, ki ste si vzeli čas zame. In me hrabrili in povedali o svojih izkušnjah.

Zares hvaležna.




smrka -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 13:40:04)

IZVIRNO SPOROČILO: Zahi

počakaj da te on pokliče.. ne sili vanj.. 


Se podpisem pod Zahija. Pusti mu cas da se odmakne in razmisli. Ce bo uvidel, da te res ljubi in da brez tebe ne more se ti bo oglasil. Ce pa ne..... upam da ga bos prebolela in si nasla drugega.




Nixxon -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 14:30:33)

IZVIRNO SPOROČILO: lasek

Kako naj se zamotim, da mi ves čas ne bo tako tako hudičevo težko!


Delo. Hobi.




tanikaa -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 14:44:36)

Oprosti, ampak po moje se bo to dogajalo spet in spet. Jaz prihodnosti pač ne vidim. Oprosti, nočem te zdaj še jaz prizadeti, ampak živeti od enega prepira do drugega, se mi ne zdi glih luštno. Raje eno leto joči za njim, potem pa v akcijo za ta pravim.

Moje mnenje pač. Ni pa nujno, da je pravo.




modrooka -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 14:54:39)

IZVIRNO SPOROČILO: tanikaa

Oprosti, ampak po moje se bo to dogajalo spet in spet. Jaz prihodnosti pač ne vidim. Oprosti, nočem te zdaj še jaz prizadeti, ampak živeti od enega prepira do drugega, se mi ne zdi glih luštno. Raje eno leto joči za njim, potem pa v akcijo za ta pravim.

Moje mnenje pač. Ni pa nujno, da je pravo.


Se podpišem pod tole...

Želim ti srečen konec - z nekom, ki te bo imel rad do konca...




baguSka -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 14:58:17)

ampak živeti od enega prepira do drugega, se mi ne zdi glih luštno


ne, nikakor ni lustno... zato sem jaz dokaj hitro prisla do tega, da u bistvu ta kreganja, ki sva jih imela, so u bistvu samo medsebojna nestrinjanja, katera se da s pogovorom seveda resit... vcasih sicer bolj na ostro, ker sva oba trmasta in vztrajava pri svojem (takrat bi mu vcasih kar vrat zavila), ampak ko vidim da je stvar ze tok delc, se raje nasmejem... ker ta kreganja so itak brezvezna... brez repa in glave in se zdalec niso pomembna za najin obstoj... itak pa potem kmalu ugotoviva, kako je mislil on in kako jaz in da sva mela v mislih eno in isto, le da sva razlagala vsak na svoj nacin [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] in potem se se bl nasmejiva in se mava se bl rada...

prepiri so pa seveda pri vsakemu drugacni, tko da vprasanje kaksni so pri vama...




žužu -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 15:37:01)

prespi. pomaga. kar za ceu dan ze zvrn na kavč pa lenar. zakaj? zato, ker še nimaš otrok, pa lahko to narediš namesto mene. pri treh otrocih takih težav ne bo, pa tud počivat ne boš več mogla popoldan.




Anonimen -> RE: odšel je in jaz se bojim depresije (26.10.2006 21:09:50)

Kot da bi brala mojo zgodbo.Januarja letos.Vrjamem,da ti je zelo hudo.In da si sedaj sama v svoji bolečini.In da upaš.Četudi prazno.To je še edino,kar ti je ostalo.Jaz sem upala še mesece po tem.Dan za dnem,noč za nočjo.Bolečina ni bila manjša,le lažje sem jo prenašala.Večkrat sem ga še srečala,dnevi so bila ena sama misel nanj.Popolnoma sem se izolirala od okolja.Pa je tako mineval čas.Bolečine ni več,mislim še vedno nanj.Zdej sma prijatelja(uradno,neuradno ne bi komentirala).Je lažje,čeprav me vsak trenutek spomni na najine čase.Vem,da ni poti nazaj.In iščem novo pot.Nekoga,ob katerem bom res srečna.In v veliko pomoč mi je ena knjiga-če bi jo prej odkrila,ne bi toliko žalovala.Je pa naslov "Si ti pravi zame?(Barbara De Angelis)".Ti jo toplo priporočam.In želim,da se čimprej pobereš na naoge.Če rabiš kakšno pomoč ali sam pogovor,me klikni na Z.S!




Stran: [1]