caillou
|
Res je, imaš dve možnosti, ali se z mamo pogovoriš na ostro ali pa na bolj miren način. Odločit se boš mogla sama.
Meni osebno se tvoja mama ne zdi še alkoholik. Je samo človek, ki se je zatekla v alkohol zato, ker je močno prizadeta. Vsi vidite da ima probleme s tem, nihče pa ji ne nameni svojega časa in se odkrito z njo pogovori. Pa saj se to ne rešuje ob kavici ? To so zadeve, ki potrebujejo več časa in mogoče tudi več ljudi.
Ko sem se sama srečala s tem problemom, sem bila stara devet let. Z mamo sva pri teh letih pokopali očeta, zdravljenega alkoholika, nikoli ozdravljenega. Moja mama nikoli prej ni posegala po alkoholu, še hujše, prezirala ga je do konca.
Ko sem prvič zaslutila, da ima mama kristalne oči in da se njene nosnice čudno vihajo navzgor (smešno ja, vendar je bil to prvi znak, da je pila), sem zadevo takoj, kot aralmantno, prijavila bratoma, ki sta bila takrat že odrasli in zreli osebi.
Mama si seveda ni priznala da pije. Ne, res še ni bila alkoholik, bila pa je na zelo dobri poti. Sledil je dolgotrajen in mučen proces, ki je potegnil vase vse tiste, ki ji kaj pomenijo in ona njim.
Ker sem do svojega devetega leta že spoznala kaj pomeni biti hči pijanca, sem naredila vse, da se ne bi tudi mama spravila na to pot. In kaj sem naredila ?
Kako sem sama kot mala punčka reševala njene probleme ? Precej grobo in na ta račun sem slišala veliko grdih besed.
Ko se je bližala šesta ura zvečer in bi mama mogla odditi s prijateljicami na zabavo (so jo vlekle po zabavah, da bi se ženska malo sprostila ), sem zaklenila vsa vrata in poskrila vse ključe. Mama se je takrat spremenila v zlobno mačeho in bila sem vse na svetu, samo njene hči ne. Nikoli pa me ni udarila, nikoli v življenju.
Nekoč je tudi mali punčki prekipelo in zlila sem ji ves svoj gnev kar se ga čutila takrat do nje in alkohola. Mama je strmela vame in me gledala s takimi očmi, ki jih nikoli v življenju še nisem videla pri njej. Takrat se je zlomila dokončno. Iz nje niso več lile grde besede iz nje je lila njena bolečina. V tistih treh minutah je izlila vso bolečino in jo delno prenesla tudi name. Mama se mi je zasmilila in vedela sem, da pije zato, ker se ji trga srce. Oče je bil pijanec, vendar ga je imela kljub temu nesmrtno rada. Po dveh kozarčkih opojne substance se je počutila močnejšo in ne bolj veselo in srečnejšo. Rekla je samo, da je močnejša in se lahko bori proti bolečini v srčku. Dala je krasno prispodobo, ki sem jo lahko razumela.
Moja mama je v težkem obdobju pila, zelo je pila, vendar je nihče ni imel za alkoholika. Razlika med mojim očetom in mamo je bila kot belo in črno ali noč in dan.
Mama si je blažila srčno bolečino in z njim povezano trpljenje, oče pa se ga je nametal zaradi dežja ki je padal zunaj, zaradi Francelna, ki je zmagal v kartah,....skratka, zaradi vsega iz čiste gole svinjske navade.
Ni vsak ki pije, takoj alkoholik. Sem imela možnost spoznati živ dokaz. Moja mama nikdar ni bila alkoholik, pa čeprav je imela težko dveletno bitko z alkoholom.
Še vedno sem mnenja, da poskusi iz nje izluščit vir njene bolečine. Pa ne zgrda, ker bo na ta način bolelo tudi vse vpletene. Če ne takoj, pa čez čas.
Jaz si želim, da se tvoji mami pomaga na najboljši možni način, ker si ga zasluži. Na grdo se ne dela z nobenim živim bitjem, sploh pa s takim ne, ki ima resne težave.
_____________________________
Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
