VESELJE Z DOJENČKOM

VESELJE Z DOJENČKOM (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček

Sporočilo

Anonimen -> VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 16:53:12)
Anonimna sem, ker me je sram priznat javno. Imamo zelo zahtevno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], ki je stara 2 meseca. Zelo malo spi in zelo veliko joče. Tistega veselja z dojnčkom kot ga opisujejo nekatere mamice ne poznam. Komaj čakam, da pride mož iz službe ali da jo tašča vzame za kakšno uro, da si malo oddahnem. Zanima me, če je še katera tako občutila in so se pozneje občutki spremenili ali sem brezupen primer in je žalostno, da sploh imam otroka?

Seven* -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 17:24:02)
Draga Anonimna. Nic se sekirat. Prav taksnega dojencka sem imela jaz doma. Eni otroci so bolj zahtevni kot drugi. Moj Jakob ni znal bit 2 minuti tiho ali pri miru. Skoz se je drl, zahteval svoje, tezil.. Sem bila tako utrujena, da nisem nic mogla narest. Pospravljala nisem, oz. sem pospravljala ko je otrok zaspal zvecer, utrujena na smrt. Mine, bos vidla. Ampak taksni otroci ostanejo zahtevmi tudi kasneje. Sicer na drugacen nacin, pa vendar.. Nasemu ne sme biti niti sekunde dolgcas. Skoz se mora nekaj dogajat, skoz akcija. Vedi da nisi slaba mama. Vzami si cas zase in pojdi malo ven. Si zasluzis! [sm=rozica.gif]

DEJANA -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 17:41:29)
Tudi moj malček je bil tak, tako da včasih niti pod tuš nisem upala. Dokler ne doživiš, ne razumeš. Včasih sem bila tako zelo jezna nanj...nič sramu, vse to je normalno, saj se življenje popolnoma spremeni. Sinek bo star tri mesece in veliko bolje je, da te potolažim. Sedaj že gleda, se smeji, čeblja. Res pa je, da mu ne sme biti dolgčas, da se je treba veliko ukvarjati z njim in zmanjka časa za gospodinjska opravila. Pa bo tudi to minilo in bo bolje, saj tako hitro rastejo...pogumno!

Anonimen -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 17:43:00)
Ne, anonimna nisi čudna. Ne obsojaj se [sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif] Pri meni je bilo podobno. Kdo je meni sploh dal otroka, ko pa zanj nisem znala poskrbeti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] ? Kje so navodila za uporabo? Kaj sem storila narobe, da je moj otrok bolj živ, nezadovoljen? Pa saj sva z možem čisto mirna karakterja in otrok je bil načrtovan. Toliko vprašanj in nič odgovorov. sedaj vem, da otrok ni razvajen, nezadovoljen, ampak da mu je določen karakter položen v zibko in prej, ko to sprejmeš bolje je zate. Njegov karakter oz. list, ki ga je prinesel s seboj na svet lahko le oblikuješ ne pa zbrišeš in napišeš novega. Nisem ga znala potolažiti, čeprav sem si tako prizadevala. Pela sem mu, ga nosila, zibala, ampak ne, dete je kar naprej jokalo. Prebirala sem članke o poporodni depresiji in otožnosti. Groza me je bilo iti kam na obisk, ker je otrok jokal, jaz pa ga nisem znala pomiriti. Če se je pomiril nekje drugje, sem si spet očitala. V bistvu so to znaki depresije, ampak danes po toliko mesecih je čisto druga slika. Fant se smeje in igra, pa kriči, se noče uspavat, ampak se zna tudi stisnit k meni in takrat so to čista nebesa. Jaz se prav zavidala tistim mamicam, ki so imele neproblematične dojenčke pa tudi vsem tistim floskulam, da otročki izražajo energijo mamic ne smeš verjeti. Tvoj otrok ima takšen karakter in ne moreš pomagat. Povem pa ti, da bo bolje in boš vedela, da si super mamica. Če ne prej, ko bo postal malo bolj samostojen in bo začel sedeti. Čim več se pogovarjaj o tem in ne z mamicami, ki imajo bolj zadovoljne otroke, ker te ne morejo razumeti. Zadnjič mi je ob moji pripombi, da ko pripelješ otroka domov manjkajo navodila za uporabo, kolegica s hčerko, s katero ni imela težav, saj je pol dneva in celo noč prespala že od rojstva rekla, da je z mano nekaj nrobe in da so vsa navodila v moji glavi. Ej, da bi ji pisker lahko razbila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] Tako me je pogrelo.. Ti samo piši. Meni je pomagalo, da sem brala, kako je pri drugih in kako se spopadajo s temi težavami in verjemi mi, da bo čez dva ali tri mesece popolnoma drugače. Nekje okrog osmega do devetega meseca pa se itak malo bolj navežejo na mamice - eni manj eni bolj. Do takrat pa kar se da koristi pomoč tašče in drugih. Z malo bolj polnimi baterijami gre lažje. [sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]

DEJANA -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 17:53:04)
Joj, da bi tole prebrala tri mesece nazaj..hvala v imenu vseh, ki smo na istem. Res koristi pogovarjati se o enakih izkušnjah in škodi pogovarjati se s tistimi, ki imajo drugačne otročke...

KIRA -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 18:14:28)
to je pri men blo isto. mal počak, da bebica zrase, pa boš vidla, da bo čisto drugače.....

Anonimen -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 18:14:38)
Ja, Dejana, včasih si tudi jezen na tako pričakovanega otročička, ki kar naprej zahteva svoje. Enkrat sem bila tako huda, da sem se kar zadrla nanj, da naj se že neha dret in kaj je naredil - začel se je smejat [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]

rija -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 18:20:15)
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Anonimna sem, ker me je sram priznat javno. Imamo zelo zahtevno [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] , ki je stara 2 meseca. Zelo malo spi in zelo veliko joče. Tistega veselja z dojnčkom kot ga opisujejo nekatere mamice ne poznam. Komaj čakam, da pride mož iz službe ali da jo tašča vzame za kakšno uro, da si malo oddahnem. Zanima me, če je še katera tako občutila in so se pozneje občutki spremenili ali sem brezupen primer in je žalostno, da sploh imam otroka? Anonimna, nima te kaj biti sram....jaz sem sem počutila isto....pa še zdaj ko je malce večji, je kak dan takšen. Moj ni hotel biti v vozičku, medtem ko so druge mamice lahko 3 ure šetale brez problema, ni hotel spati podnevi....samo roke.... Jaz sem samo enkrat mojega dragega vprašala, zakaj mi ni nihče povedal, da so dojenčki tako zelo naporni[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Jaz sem še zdaj prav vesela kadar ga ima ati ali kdorkoli.....samo da si jaz malo roke odpočije..... Evo, pa me tega ni sram javno priznati. Svojega sončka pa kljub temu ljubim bolj kot karkoli na svetu.

natalia -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 18:37:56)
naša je tudi že od rojstva zelo zahtevna, ko je bila stara cca.2 meseca je bilo isto kot pri tebi, ampak naj te potolažim, da je iz dneva v dan lažje, vedno manj joče (občutno manj) in vedno več čeblja in se smeji! to je veselje. zdaj je stara 5 mesecev in res- ti lahko zagotovim, da bo bolje! drži se - do tedaj pa otroka prepusti tudi drugim malo, gospodinjska dela pa naj kar čakajo. sem pa prebrala, da so takšni otroci kot so naši nadpovprečno inteligentni - tk da....[sm=smiley20.gif]

Marogica -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 18:46:07)
ANonimna, tudi jaz moram reči, da sem doživljala podobno, pa moja dva otročka nista nič jokala ali skoraj nič. Vendar sem bila vsak dan vesela, ko je mož prišel iz službe, da sem mu ju v roke potisnila in si vzela svoje pol ure, čisto zase. Jaz temu pravim zdravi egoizem. Tako, da se ne sekiraj.

piščanc -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 20:17:42)
uh, jaz pa ne poznam nobene mamice, ki v prvih pol leta ni bila čisto fertik od skrbi za otročka - in jaz sem zraven, seveda. Pa ne smatram svoja dva sončka za pretirano zahtevna, ampak tako naporna, kot je začetna skrb za novorojenčka, ni nobena služba. nikjer! in ja, kmalu pridejo lepši dnevi, še malo. bolj kot se trudiš v prvih mesecih in se zliješ v eno z otročičkom, laže je potem kasneje predvideti njegove želje in ga naučiti, kaj sploh potrebuje za življenje - samo prepusti se mu, da najdeta skupni jezik - tudi on je tako nebogljen kot ti [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Naja31 -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 20:26:11)
Anonimna, naj te ne bo sram. Mogoče ti bo lažje, če napišem, da je pri meni bilo isto. Pa ti občutki niso trajali samo prva dva meseca, ampak kar neki časa. Moj sinko je bil hudo, hudo naporen dojenček. Vsako noč se zbudi vsaj 3x, pa je zdaj star 15 mesecev. Nekja mesecev se je zbujal vsako uro. Neštetokrat sem sredi noči pomislila, da je bila vse skupaj napaka. Sprehodi so bili nočna mora, saj se je v vozičku drl in potem sem ga skoz nosila. Medtem ko so se druge mamice lepo sprehajale, sem ga jaz nosila in mirila, ali pa poslušala grozno dretje v vozčku. Pa smo preživeli. In zdaj mi pomeni vse in ga imam najraje v vesolju. Glavo gor. Bo že bolje.

Anonimen -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 20:30:43)
Marogica, si imela srečo, ker tvoja dva nista jokala dosti. Jaz bi takoj take otroke [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Naš se je toliko prejokal, da je bila res kriza. Še sosedje so klicali, kaj delamo z otrokom, ker se je toliko jokal. Na sprehodih se je drl v vozičku, v avtosedežu - vsepovsod. Si ne predstavljaš, kako hudo je šele takrat, ko otroka ne potolaži niti naročje. Dodaj svojim občutkom še konstanten jok in nezadovoljstvo pa si nato predstavljaj, kako hudo zna biti, če storiš vse kar je v tvoji moči, pa ne gre. Ko sem ga po nasvetu mame pustila jokat, se je jokal dve uri skupaj in še bi se, pa je bil že brez glasu..

Anonimen -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 20:34:36)
Nikar naj te ne bo sram.Eni otroci so pač bolj zahtevni itd. Moj ni bil že od rojstva hvala bogu

mml -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 20:44:36)
Nikar se sekirat, jaz sem prve tri mesece tudi komaj čakala, da je prišel mož iz službe, potem je postalo pa iz meseca v mesec lažje in bolj zabavno...vsi potrebujemo čas, da se navadimo drug na drugega, na drugačen ritem življenja, da nas nekdo ves čas potrebuje. Meni je in mi še vedno manjka ta občutek, da lahko v katerem koli trenutku spustim vse iz rok in grem...no ja tega še nekaj časa ne bo, ampak so pa druge stvari, ki polepšajo dan. Kar se joka tiče...ja no dojenčki pač jokajo, tako je, jaz se s tem ne obremenjujem preveč, če vem, da ji ni nič hudega, da je sita, previta in da smo nerga, ker pač ne zna zaspati... Skratka Anonimna...jaz sem se počutila povsem podobno kot ti in se spraševala, če bo kdaj boljše in zakaj ni nihče povedal, da je z otročki tudi naporno (predvsem psihično, fizično sploh ni tako hudo).

Pobalami -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 20:44:52)
Pri meni je bilo isto, se mi je fuzlalo. Mali je imel skoz krče. Minute so bile dolge kot ure. Sva se zadnjič s kolegico pogovarjali, da bi lahko prvih šest mesecev kar preskočil. Še zdaj je težko pa si rečem, da je samo enkrat dojenček in tako luškan kot cuker. Danes je bil tak tečko tečkič. Pojdi sama malo ven s prijateljico za kakšno uro, saj bolje ne bo takoj, ampak se ne boš počutila preveč izolirano.

taška30 -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 21:35:43)
Anonimna, tudi jaz se pridružujem mnenju ostalih. Tudi pod razno nisi slaba mama, si le normalna ženska, ki je tako kot ostale, bila vržena v vodo in zdaj moraš plavat. Če je dojenček zahteven, je plavanje še toliko težje. To, da komaj čakaš, da pride mož domov, se meni ne zdi čisto nič posebnega. Jaz ti po pravici povem, da ne samo, da sem komaj čakala, da pride, ampak sem mu bila marsikatero (eno obdobje celo vsako) jutro hudo 'fouš', ker se je lepo oblekel, opedenal, nadišavil in šel v službo, med odrasle ljudi, brez poslušanja otroškega joka, 8 ur odklopa, jaz pa sem ostala doma z neopranimi zobmi, lasmi, z tamalo priklopljeno name skoraj ves čas, fouš sem mu bila za takšne malenkosti, da gre lahko na WC kadar hoče in za kolikor časa hoče, da lahko v službi v miru spije kavo...brezveze še naštevat, saj razumeš kaj hočem povedat. Hudega veselja prvih par mesecev tudi jaz nisem občutila. Daleč od tega. Ampak...mine![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Jaz sem si dan za dnem ponavljala: saj bo bolje. Z vsakim dnem, z vsakim tednom bo bolje. Moram pa priznat, da so prav ti občutki glavni razlog, zakaj se (še) ne morem odločit za drugega. Že sama misel, da bi bila spet celo doooolgo leto doma sama z jokajočim dojenčkom, me ubija. Včasih me popade slaba vest, ko berem, da si nekatere želijo 3 leta porodniške. Jaz sem pa z vsakim vlaknom telesa komaj čakala, da grem že enkrat nazaj v službo. Taka pač sem, odkrito priznam. Malo sem se razpisala, [sm=smiley2.gif], sem čist noter padla. Ja, kmalu bo 100% bolje, boš videla. LP, taška

Seven* -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 21:41:15)
Jooj mamice, koliko vas je.. Vcasih pomislim kaksna skoda je, ko je toliko mamic osamljenih na porodniskih, toliko zahtevnih otrok.. Ko bi le lahko bile skupaj in si pomagale, bodrile, klepetale, magari z umazanimi lasmi in velikimi podocnjaki..

Anonimen -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 21:49:17)
Tud jaz sem imela iste občutke, obupana ker nisem vedela kaj ji manjka , da dojenček joka le če je žejen, lačen, ima polno planico, se dolgočasi, je bilo za vse poskrbljeno, navajena je bila zaspati sama ,samo kadar je bila budna je blo pa grozno. tamala je bila zahtevna pri tej starosti, jok in jok pa samo na rokah je hotela bit, nič drugega ni pomagalo. Čez dan ni skoraj nič spala. Ampak to je na srečo že mimilo, pa se je spet kaj novega našlo. Ampak je veliko bolje kot na začetku in sigurno veselje šele pride. Široki brezzobi nasmeh in dotik tistih majhnih prstkov na tvojem obrazu, ko te vlečejo za nos bodo vse poplačiali. zato se nikar ne obtožuj, vse se bo uredilo in ni žalostno da imaš otroka , ker si sigurno super mami, nisi pa robot. pa še ena rožica tolažbo [sm=rozica.gif]

Seven* -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 21:51:25)
Zakaj pa potreba po anonimnosti? Se mi zdi, da bi marsikateri mamici pomagalo, ce bi se odkrito pogovorile o tem. Verjamem pa, da je tezko, sploh zaradi "supermam", ki imajo idealne dojencke in vse zmorejo same.

Marogica -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 22:00:31)
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen Marogica, si imela srečo, ker tvoja dva nista jokala dosti. Jaz bi takoj take otroke [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Naš se je toliko prejokal, da je bila res kriza. Še sosedje so klicali, kaj delamo z otrokom, ker se je toliko jokal. Na sprehodih se je drl v vozičku, v avtosedežu - vsepovsod. Si ne predstavljaš, kako hudo je šele takrat, ko otroka ne potolaži niti naročje. Dodaj svojim občutkom še konstanten jok in nezadovoljstvo pa si nato predstavljaj, kako hudo zna biti, če storiš vse kar je v tvoji moči, pa ne gre. Ko sem ga po nasvetu mame pustila jokat, se je jokal dve uri skupaj in še bi se, pa je bil že brez glasu.. ANonimna, jaz tega hvala bogu ne poznam, ker mora biti res grozno. Človek se počuti tako nemočnega, nesposobnega, na koncu pa najbrž že razdraženega. Groza. Je pa res, da mine, kakor pač vse. Tisti čas pa je treba pač moža, pa babice angažirat, da se ti do konca ne zmeša. Vsaj jaz sem tako prakticirala. Potem pa tu berem, da so otroci stari eno ali dve leti, pa še niso prebili popoldneva pri babici.... Ma kje pa, mi smo bili pa res vsi veseli, ko je bil pri babi, vsak po svoje in ni mi žal, ker bi še enkrat enako naredila.

minki76 -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (5.7.2006 23:27:47)
Pozdravljene! Veliko prebiram ta forum, malo pišem, tokrat pa moram svoje iskušnje z vami delit![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Anonimna in vse ostale z težavnimi dojenčki, niste same, tudi jaz imam težavnega, zahtevnega, večkrat tečnega kot ne, jokavega, itd dojenčka.Zadnjič mi je ena 20 letnica razlagala zakaj je takšen, da sem ji skoraj za vrat skočla![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] V glavnem, pri meni je identično kot pri vas, komaj čakam da pride iz dela, tudi jaz sem mu fauš ko gre delat ali ko gre sam bilokam. Kolikokrat sem si mislila da bi raje šla jarke kopat, ko pa da moram bit sama z odrenim [sm=duda.gif] . Kr alergična sem na otroški jok. Zato tudi jaz ne verjamem, da se bom odločla za še za enega[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image].Kolikokrat sva se z[sm=love.gif] skregala, tudi očital mi je, da nimam rada svojega otroka, ker sem dvakrat čisto pop[sm=smiley35.gif]. 100x sem si postavila vprašanje, KAJ MI JE BLO TO POTREBNO? Pa naj mi še enkrat nekdo reče, da vse pozabiš! Zdaj je star 8m, pa ja malo bolje, ampak res samo malo [sm=smiley22.gif].Vsak teden ima nove finte.Da o spanju sploh ne govorim, doktorirala bom prej, preden bo vsaj malo bolje spal.Zaradi kroničnega nespanja in vsega drila imam ful probleme z zdravjem. Tako je malo sem se že sprijaznila, malo navadla, tolažim se da bo enkrat minilo, pa se bomo imeli fajn. Zadje čase pa je taki cukerček, samo zaspan ne sme bit. Zdaj veš, da nisi slaba mama! Punce, se večkrat kaj napišite!

bini -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (6.7.2006 7:49:06)
ja, res nas je več takih - neprespanih, tečnih, naveličanih, skratka utrujenih do konca... naša Ana je bila točno tak dojenček kot praviš + imela je hude kolike in je zvečer 3 ure skup spuščala nore glasove iz sebe [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]... z vsakim mesecem je bilo lažje, je pa tudi sedaj še zahteven otrok - kdo bi rekel razvajena, ampak jaz menim da je to pač karakter + temperament... hvala bogu je Aljaž popolnoma druga pesem, ampak ker imam popoldan oba skupaj kaki 2 uri ko pride tavelika iz varstva, sem še vedno utrujena, neprespana.... ampak trenutno zelo hvaležna, da sta zdrava [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] zdržala boš, ker mame zdržimo veliko!! ampak imamo pa tud vso pravico razmišljat obupajoče in se smilit same sebi.. zadnjič mi je ena mama rekla, da je bla enkrat tako na koncu ob vsem joku, da je možu rekla, da bo otroka kar čez okno vrgla - seveda ni mislila resno, ampak me vemo kaj je hotela povedat a ne?? no, mož je hitro prevzel stvari za nekaj časa v svoje roke da si je spočila.... tud jest imam hvala bogu zlatega moža in mamo.. - drugač pa ne vem kako bi šlo...bi bla že psiho [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

mujcek -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (6.7.2006 11:35:45)
no naj vam še jaz malo napišem! Imam 7 mesecev stara dvojčka in še vedno samo čakam, da nekdo pride domov in ju malo popazi, vsaj 15 min, da pridem k sebi... Tudi jaz ne morem poslušati joka in me to tako razkuri, ko jokata, čisto mi popustijo živci... Potem pa še ponoči ne spita in si čez dan tečen sam sebi pa mala 2 sta tečna, če nista naspana in vam povem, da bi včasih najraje odšla nekam sama... No čez 5 min pa popusti in ne morem brez njiju... Včasih se tudi jaz zderem nad njima, ker si ne morem pomagati in potem me moj okrega ampak kaj pa on ve, kako mi je, če pa ni nikdar sam z njima in še to je bolj malo z njima, ker nima časa... V glavnem včasih je res težko biti mama [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]

ČebelicaMaja -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (6.7.2006 12:19:28)
Tudi moja je bila ena takih [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], potem so se pridružili še krčki, spanje, premalo mleka in situacija je bila za znoret...sem bila tudi jaz jezna, da vsi samo govorijo kako je materinstvo ena fajn stvar, kako vsi super dojijo in kako so vsi dojenčki ekstra pridni... nihče pa ne pove, da imaš lahko težave z dojenjem, s spanjem, s krčki in da so začetni mesecei RES naporni in sevedqa, da vse to MINEEEEEE... Sedaj bo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] stara 3 mesece in je tak cuker, da bi ga kar pojedla, spi celo noč, krči počasi minevajo, dojenje je steklo za silo, čeprav dodajamo, tako, da lahko z zagotovostjo trdim- da bo res IZ TEDNA V TEDEN BOLJE! Le pogum, pa bo... je pa res tudi to, da dojenček čuti, če je mama nervozna, tako, da bodi čimbolj sproščena, tudi takrat, ko je najtežje... [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>