RE: VESELJE Z DOJENČKOM

RE: VESELJE Z DOJENČKOM (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček

Sporočilo

Barbs -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (6.7.2006 14:04:18)
IZVIRNO SPOROČILO: minki76 Pa naj mi še enkrat nekdo reče, da vse pozabiš! Vse pozabiš.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

PiaM -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (6.7.2006 16:52:32)
Se strinjam z Barbs. No, jaz sem sicer rabla 8 let, da sem pozabila, ampak sem...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

bskrle -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (6.7.2006 18:34:28)
Tudi zame je bila prvorojenka naporna, ko smo dobili ta drugo - se mi je zdelo kot balzam. A si predstavljaš, danes sta obe spali celo noč in obe sta popoldne spali malo več kot eno uro. Kar čutiš, je normalno, življenje ni praznik(Gregorčič) - je delovni dan- zato brez kančka slabe vesti daj štručko v voziček, pa naj jo kdo drug pelje na sprehod in pocrklja. PA saj mora imeti tvoj otrok tudi očeta, babico in dedka, pa kakšnega strica, teto - skrajni čas je, da jih aktiviraš.

Aleksandra -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (6.7.2006 20:47:34)
Ko sva z možem prebrala tvoje sporočilo sva se obadva nasmehnila in možev komentar je bil: "Ja, a si ti to napisala!?". Pa naša ni jokava (do konca drugega meseca sploh nismo vedeli kaj je jok), ni imela krčev, spi ponoči že od petega tedna (zbudi se le redko). Le strašno radovedna je, stalno mora biti akcija, ne sme me spustiti izpred oči, do petega meseca podnevi skoraj nismo spali (le v mojih rokah med dojenjem), nemalokrat sem cel dan preživela skoraj samo ob kruhu, saj si niti zajesti nisem mogla kaj konkretnega pripraviti... Tudi jaz sem neštetokrat pomislila, da le kdo hudička je rekel, da se na porodniški uživa. Trikrat ali štirikrat se je zgodilo, da sem enostavno padla v jok, takoj ko je mož stopil skozi vrata, pa me je malo objel, potolažil in sem bila OK. Skratka je bila in je še vedno zelo, zelo naporna, hkrati je pa tak cukrček, da bi ko kar pojedla. Skoraj cel dan jo je en sam smeh in veselje. Pred dnevi je bila stara 6 mesecev, jaz imam 6 kg manj kot pred nosečnostjo, stanovanje je totalna bomba,....še vedno je kak dan, ko enostavno komaj še zmorem (sploh, ko mož dela cel dan, jaz pa sem sama za vse, saj so vse babice, dedki in tete in strici, daleč od nas) so pa ti dnevi vedno bolj poredki. Čas hitro teče in prej, kot si lahko misliš, boš tudi ti "ven iz ta hudega". LP Sandra

tina104 -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (6.7.2006 20:51:27)
Jaz sicer sem zelo vesela, da imam Aljaža, ampak tudi komaj čakam, da pride dragi domov in ga malo prevzame on. Aljaž je prav tako zelo zahteven otrok. Najhuje je bilo do 3 mesecev. Jokal je, če ni bil v rokah, pa po možnosti smo ga še mogli nosit. V rokah je bil pa tiho in čisto zadovoljen. Zato smo ga prve tri mesece praktično skozi, ko ni spal, nosili. V vozičku je jokal, če sva hodila več kot 15 minut. Še vedno najini sprehodi ne smejo biti daljši kot kakih 40 minut. No, potem je sčasoma ta jok minil in sedaj je čisto zadovoljen na tleh, še vedno pa so kar problemi. Še vedno se ponoči 3x zbudi, ne zna zaspat brez zize, zahteva mojo ali atijevo bližino. Če ne vidi nobenega, je jok. Pridejo kaki dnevi, ko mu nič ne paše - tako kot danes (zobek mu je pravkar predrl dlesen). Babice, ki bi ga lahko pazila, ni v bližini. Sva sama s partnerjem. Pa jaz še nekako zdržim ves ta pritisk in si čez kakih 5 let želim še enega [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image], ker je pač ful lepo, ko vidiš, kako otrok napreduje, se smeji..., moj pa ni nabolj zato. On je že na začetku se spraševal, kdo si je izmislil to, da dojenčki veliko spijo. Aljaž namreč že skoraj od rojstva naprej ne spi kaj več kot 12 ur na dan. Količina spanja se na srečo zadnje mesece ni kaj veliko zmanjšala. V glavnem, nisi sama in nič ni narobe s tabo, če se tako počutiš. Bo pa bolje, boš videla.

MjaV -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (7.7.2006 0:01:40)
Evo, še ena, ki se pridružuje klubu. Anonimna, s tole temo si pa direkt zadela[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]. Ko sem prebrala vse dosedanje odgovore, sem se kar malo sprostila in skoraj postala dobre volje - namreč pogosto sem se žrla, da sem slaba mama, če dovolim, da mi jok naše miške tako razpara živce, da se totalno znerviram in tudi začnem preklinjat... (potem je pa itak samo še slabše). Ena je že zapisala resnico- ni tako težko fizično, temveč PSIHIČNO - na to bi nas morda lahko malo vnaprej pripravili? Meni se tudi od vsega najhuje zdi, kadar se mala nikakor ne potolaži - ne z nošenjem, ne s petjem, ne s crkljanjem ali stiskanjem in najbrž ne bi zaleglo niti postavljanje na trepalnice... (hudo je zlasti zato, ker od vsepovsod dobivaš nasvete v stilu: če je z otrokom vse OK pa še vseeno joka, potem potrebuje materino toplino in varnost zato mora čutit mamino zavetje... pa se potem trudiš za to slavno vez mati - otrok in skušaš otroka stisniti k sebi, pa stik koža na kožo... za mene je to sedaj - po mojih izkušnjah pri našem otroku - en velik BLABLA. Moj otrok, ko je siten in v totalnem joku tega NE MARA pa pika. Bolj ko silim vanjo z idejo, da moram vzpostaviti to "vez", slabše je. Sedaj, ko jo zagrabi jok, jo obrnem tako, da je na trebuščku (gleda stran od mene - takrat sprejme samo ta položaj, o stiskanju lahko samo sanjam... aja, pa berem v teoriji) in nosim. V glavnem ne pojem, ker ne pomaga. Če kaj drezam vanjo, jo samo še bolj "razkajfa"... In kadar jok traja predolgo, (žal zaenkrat še) dobim ponovno občutek, da me ne mara, ker se pri meni noče potolažit in takrat nastopi nervoza... Jah, očitno bo treba še malo dozoret in si nekako dopovedat, da pač joče, je pač ena od tistih... Mi bo sedaj lažje, ko vidim, da nas je toliko[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]. Samo je res, da je sedaj, ko je stara 4 mesece in pol, že mnogo, mnogo bolje in imam upanje, da bo nekoč minilo... jaja - by the way - zaradi joka imam težave še s taščo - živimo v isti hiši in tamala (mali[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image]) pri njej TAKOJ NEHA JOKAT (tudi kadar pri meni joka po uro in več), zato se je začela tašča umešavat in hodit gor, čeprav sva ji že parkrat povedala, da ne sme, da bova že sama prosila za pomoč, če jo bova potrebovala. No, po zadnjem "obračunu" (pred cca 1. tednom) mislim, da je nekaj časa ne bo gor - jaz hočem, da je otrok pri nama in navajen na naju, pa četudi joka, zato sem nastopila odločno (pa še v afektu sem bila, ker sem že bila razdražena od uro in pol trajajočega otroškega joka). Nisem namreč pristaš tistih razširjenih družin... hočem, da moj otrok loči med mamo in babico (matr, sem že zdej posesivna[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Sploh zato, ker mi je med prepirom, ko sem rekla, da znamo sami poskrbet za našega otroka, tašča zabrusila, da naj ga potem rihtamo tako, da ne bo jokal. S tem me je zadela direkt v mojo največjo "bolečino", ki je itak nosilka te teme in potem sem se pa čist razkurila... Če tega ne bi rekla, bi se ji kasneje opravičila, sedaj pa vem, da ona misli, da sem slaba mama, ker ne morem potolažit svoje punce. Skratka sedaj na podlagi vaših odgovorov vem, da imam prav jaz in ne ona! Aja, se pa pridružujem tudi tistem o spanju... kdo je rekel, da dojenčki veliko spijo??? (sej najbrž so tisti, ki malo spijo hkrati tudi tisti, ki so sitni... vsaj pri nas je tako, sam nimam pojma, kako otroka naučit zaspat, kadar si to želi, pa ne zaspi??) No, lep pozdrav, si gremo nabrat moči za nov dan - gremo SPAAAAT!!!

Made -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (7.7.2006 8:26:15)
Anonimna, ne se sekirat. Seveda si dobra mama! Drugače se tega sploh spraševala ne bi... Tudi jaz imam takšnega napornega škrata- do njegovega 4. meseca sploh nisem prav vedela, kaj je to "veselje z dojenčkom". Non stop na rokah, krči, jok pa tak, da sem bila v hipu vsa potna... Drl se je, kot da ga nekdo z nožem para...in dostikrat ni nič pomagalo, da bi prenehal. Tudi spali smo ponoči zelo slabo in neštetokrat sem od utrujenosti in razdraženosti hotela skozi okno skočiti...pa je tudi to minilo. Sedaj je star 9,5 mesecev in je pravi sonček! Že zelo hitro se je začel dosti smejati, pa dejansko je po 4. mesecu bilo zmeraj boljše. Še zmeraj so kakšne neprespane noči, pa podnevi skoraj nikoli dosti ne spi (zdaj mu včasih uspe tudi do 2 uri skupaj spati, prej nikoli več kot pol ure!), ampak se zna sam zamotit in igrat, pa dosti stvari že razume, ne joče več brez razloga, ampak samo, če ga res kaj boli ali pa če mu npr. vzameš nekaj kar bi rad imel... Skratka, miljonkrat boljše je! In res počasi pozabljaš, kako hudo je bilo na začetku. Še zmeraj sicer ne razmišljam o drugem otroku, ampak vsaj rečem več ne NIKOLI VEČ, kot sem govorila v prvih mesecih...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Želim ti dosti potrpljenja in dobre volje, čas pa bo popravil vse in tudi zelo hitro mine- boš videla! Pa pusti, da drugi pomagajo (tudi babice in dedki!), pa tu in tam si privošči čas samo zase in pojdi na čvek s prijateljicami, brez otročička! Meni je bil to pravi balzam za dušo... In ponavljaj si: Saj bo minilo!

Anonimen -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (7.7.2006 9:45:33)
pozdravljene!!!! čestitke vsem mamicam[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] dobre ste upam, da bo v uteho vsem mamicam, ki imajo napornega otroka. moja [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]je zelo pridena in nezahtevna pa vendar me izčrpa do onemoglosti. zvečer kar padem v posteljo. ves dan se ukvarjam z njo se igram, pojem in vse ostalo kar pride zraven. tako da vrjamite da tudi mamica z pridnim otrokom je utrujena. velikokrat mi katera mamica reče oh si lahko srečna da imaš tako pridnega otroka. vendar vrjemite mi, da sem srečna vendar pomislim, bolje sitnega kot bolanega. ko se bo malček pričel smejati in bo vas objel in povedal, da vas ima neizmerno rad takrat boste srečne, da imate takšnega sončka pri hiši.takrat bo zaigralo srce. pogumno naprej-se obrestuje

kati* -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (7.7.2006 9:50:32)
če se spominjam za nazaj, imam občutek, da je naš Luka tud prve tri mesece v glavnem jokal in malo spal (so pa bili dnevi, ko je spal le 2x po pol ure čez dan) ... in mi ni prav nič nerodno priznati, da je bilo včasih hudo in da sva oba skupaj jokala [sm=smiley13.gif] ... nič mu ni bilo prav in jokal je oz. se je drl: ko sva se previjala, oblačila, kopala, vozila v vozičku, jedla, pred spanjem, v avtu, povsod na obiskih - skratka bilo je grozljivo. Se je dogajalo, da sem pustila otroka atiju, ko je prišel iz službe in jo mahnila za eno uro ven - da sem napolnila baterije (to moraš narediti, če le imaš možnost). A se je po tretjem mesecu začelo izboljševati in po 6m je praktično super. Je sicer zelo živahen otrok, a zdaj v vseh omenjenih stvareh (razen oblačenju) uživa in v glavnem je pravi dobrovoljček. Je pa res, da je postalo občutno bolje, ko sem dojela, da naš otrok težko zaspi - pač eni otroci ne zaspijo, ko so zaspani, ampak mu je potreno pokazat, da je utrujen [sm=zmeden.gif]. No, danes je pa situacija taka, da zelo veliko nina (več kot novorejenček [sm=zmeden.gif]) in tud sam zelo hitro zaspi (večinoma). Najverjetneje bo minilo po tretjem mesecu, ti pa lahko poskusiš najti vzrok njeni nejevolji (kar je pri dojenčku včasih malce težko, a poskusita lahko) pa vse enkrat mine !

roberta -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (7.7.2006 11:42:57)
joj, ne nic ni narobe s tabo. nasa je bila ravno taka. cmerala se je vseskozi, nikoli ji ni bilo nic prav, spala je tok mau, da groza (cez dan prakticno nic, vcasih na 14 dni za kake pol urice), ponoci se je zbujala na tri ure (in to kar ene tri mesece, šele potem je šlo počasi na bolje - se pravi, da je spala kako uro vec) in ja... jaz sem bila utrujena ko ne vem kaj, vcasih sem kar jokala ker mi je blo tok hudo. in ja, ni samo veselje. včasih sem imela občutek, da celo obratno. trajalo je pa to do takrat ko je postala malo bolj samostojna. kar pomeni, da si ji dal kaj v roke in je gledala in grizla. na začetku je to res samo par minutk (ki pa so zlata vredne), ampak ščasoma pa otrok začne sedet (to je že ful korak naprej), potem se začne plazit, kar je še sto korakov naprej, potem pa se že postavljat na noge, kar je pa še tisoč korakov naprej. in naša je zdaj na tem koraku in če sem iskrena, šele zdaj resnično "uživam". ker se zamoti sama tut za 15 minut ali celo več, spi tudi podnevi (to od kar je začela hodit in je bolj utrujena), da imam vsaj kako uro zase, odziva se precej bolj kot se je in skratka, je precej lažje, lepše in bolj ubrano. tako da ja, bo bolje, samo še kak mesec ali dva in boš videla, da je vse lažje. bom mislila nate. roberta

ribica. -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (7.7.2006 17:02:29)
Tudi naša prvorojena je taka. Sem ob njej tudi jaz doživljala občutke, ko bi se skoraj lahko vrgel z balkona, sam za minuto ljubega mira. Pa smo nekako prigurali. Zdaj ima skoraj tri leta. Še vedno je naporna, komandirka, trma, ampak tudi ful glavca. S tem sva se tolažila. Vsi so vedno videli samo to, da je sladka ko cuker, sam živet z njo ni vedno lahko. Zdaj ko smo dobili drugega otročka, vidimo da je možno tud drugače. Smo popolnoma sproščeni, ker je to otrok o kakršnem najbrž sanjaš. Sicer pa bo bolje, boš vidla. Samo naj ti ne pride do živega. To nima veze s tabo. Otrok je pač tak kot je.

ribica. -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (7.7.2006 17:14:31)
Še to moram dodati...Nikar se ne bojte imeti še enega otroka, po prvem napornem. Saj otroci so si ful različni. Pa še to, verjetno se vas bo strinjalo kar dosti takih, ki imate "naporne" otroke. Najbolj bedna je izjava: "Otrok je zrcalo staršev." Kar vroče mi postane ko to slišim, saj midva z mojim definitivno nisva taka, pa če se na glavo postaviš!

Anonimen -> RE: Veselje z dojenčkom (7.7.2006 23:11:04)
Veš, sama pri večini opravil, ki jih zahteva otrok, najprej pomislim, kako bi sebi olajšala življenje. Ampak če je meni dobro, se tudi otrok počuti dobro. Saj on ne ve, da je treba na vse kriplje komplicirat, samo zato, da bi dokazala, kako ZELO skrbim za njega. Tako kot hrano potrebuje otrok ob sebi zadovoljno mamo. Če ti čas, ki ga preživiš brez njega pomeni zadovoljstvo, s tem narediš dobro tako za sebe kot za svojega otroka. Otrok je pomemben del našega sveta, ni pa ves naš svet.

aja -> RE: Veselje z dojenčkom (10.7.2006 10:00:47)
Vse, ki imate dojencke, ki zahtevajo veliko pozornosti boste morda nasle veliko koristnih izkusenj v kjnigi "The baby book" od dr. Sears-ov. Onadva taksne otroke imenujeta high-need baby in imata ogromno izkusenj (imata osem otrok- eden od njih je bil high need baby; in ze trideset let delata kot pediatra oz. druzinska svetovalca). V knjigi je veliko koristnih nasvetov. Knjigo lahko dobite na Amazonu imajo pa tudi svojo spletno stran https://www.askdrsears.com/default.asp Morda kateri pomaga.

Anonimen -> RE: Veselje z dojenčkom (10.7.2006 13:42:14)
Aja, z zanimanjem sem šla na to stran in našla temo od zahtevnih otrok. Vse je tako kot piše v knjigi. Iz srca ti hvala [sm=rozica.gif][sm=rozica.gif][sm=rozica.gif]

petra.horzi -> RE: Veselje z dojenčkom (10.7.2006 13:44:16)
tuds pr nas je blo podobno. nč nism spala prve tri mesece, kk se je zbujal na uro, dve, mož je začel zaradi tega v dnevni spat (kjer je spal do predvčerajšnjem) da se je vsaj mal naspal, pomagal mi ni nč pr tamalmu, ker je on pač delal, včasih se mi jer kr mešal, da bi tamalga kr pustila nekje pa šla seveda mi je blo takoj žal takih misli sam si včasih res tok utrujen, otrok pa še kar joka in bi ga kr udaru če bi kej pomagal. pa tud jz sem se drla nanjga pa je blo včasih še slabš tud sm komi čakala da ga bo kdo vzel za kšne pol urce, da si bom mal odpočila. poleg tega je bil še možž jezn če ni blo vse pospravljen k je pršu iz službe zdej je pa moj sonček star že pol leta, samo veselje ga je, skoz se smeje...spal je kr pr men in nism zjutri sploh več vedla kokrat sm ga dojila ponoč če sm sploh ga:) še zmeri se zbuja najmanj enkrat na noč, sam sm se že tok navadla na tak ritem da se mi rata vsaj mal naspat, ker čez dan ne morem počivat Dragi zdej spet spi v spalnici, mali spi v posteljici in spet se bo treba navadit ponoči vstajat iz postelje je kr priden ratal moj mali, lih zdej leži zraven na kavču in se mi smeje:) sm pa ugotovila da za svopje otročičke res vse potrpimo

sonchica -> RE: VESELJE Z DOJENČKOM (13.7.2006 13:27:09)
tudi moj malček je prvi mesec biu nemogoči stalno se je joko in končno je malo zadremo evoga opet se je zbudil ker je postal lačn,nato je biu spet pokakan in opet vse od začetka jok jok jok.... sedaj bo star 2 mesca in je že bojše... se smeji in čebljati je tud že začel ampak ves čas more negdo biti zraven njega ves čas se je treba ukvarjat znjin drugače je joooooooj...ampak je prav prijetno se smeje... anonimna nisi slaba mama .. ne obremenjuj se še stem... normalno je da vsaka mamica in tudi očka doživita nekakšno krizo saj se živlenje čez noč spremeni.... tud jaz sem bla čist na koncu ... zmantrana ,zaspana,nič nisem mogla narediti,niti cot nesen mogla obesit,niti soka si včasih nesen mogla spit,ampak mi je v prvem mescu podnevi spau ponoči pa sma si ga z partnerjem davala z roke na roko pa nič ni pomagalo.... anonimna tud jaz sem klicala mamo ter kolegice na pomoč da so mi čez dan stale ob strani in jih še sedaj kdaj pa kdaj pokličem... to ni nič strašnega....

Stran: << < Prejšnja stran 1 [2]