|
Seven* -> RE: Pretepanje-ko popustijo živci! (6.7.2006 13:22:43)
|
Doma imam malega hudiceka. In priznam da ga se nisem nikoli po riti. Pa bi si mogoce zasluzil, pa se mi vseeno zdi tepenje otrok izhod v sili, ko stars vec ne ve kaj bi. Tepez se mi ne zdi vzgojni ukrep ampak izguba oblasti starsa samim nad sabo. Pravzaprav ko to berem, se cudim, glede na to kako slabih zivcev sem ze, da ga se nisem vdarila. Bi lahko odreagirala cist nagonsko.. Ne bom pa rekla, da tega ne bom nikoli naredila, ampak zaenkrat mi prav dobro uspeva z drugimi metodami. Metoda nasila enostavno ni moj stil in ce bom le lahko, bom vzgajala drugace. S tepezem ucis otroka, da je prav udariti da nekaj dosezes.
In ko laufa, me provocira, vidim v njegovic oceh, da me spravlja na rob. Prav isce reakcijo izgube zivcev. Se mi zdi, da bi najslabse naredila, da bi mu ravno to pokazala..da sem izgubila zivce. Takrat bi vedel, da je dosegel rob, da je zmagal. Vzgoja je igra moci, tepez je izguba nadzora in nerealnen prikaz moci - nadvlade nad otrokom.
Me je pa nekaj zbodlo. Pravzaprav sem pricakovala odgovore v stilu: "Ja sem ga. Mi je parkrat uslo.." Tole kar sem pa zasledila pa smrdi po redni uporabi. No saj, vsak po svoje.. Jakob je tepez osvojil v vrtcu od drugih otrok in od takrat kot da je drugi otrok. Vceraj je babico 5x vdaril. Najslabse bi bilo, ce bi ga vdarila nazaj. Mama je 25 let uciteljica in to tocno ve.
Ideje starsev kako lahko s pretepanjem so blesave. Sem ze videla otroke, ki so se starsem smejali, medtem ko so jih tepli po riti. Tepez je najbolj enostavna pot, pa tud malo truda je potrebno..
Ko sem enkrat Jakoba previjala, se je zvijal, skakal in sem cist popizdila. Sem ga ful trdno prijela in zakricala NE. Nikoli ne bom pozabila groze v njegovih oceh, ko se je vstrasil. Seveda se je pri tem polulal in hudo jokal. Nisem ga vdarila, pa mi je bilo vseeno hudo za to.
Ko bom zacela otroka mahati po riti se bom krepko vprasala kaj je narobe z menoj.. Pa da ne boste mislilil da koga obsojam. To je samo moje misljenje.
|
|
|
|