|
honey -> RE: Pretepanje-ko popustijo živci! (3.7.2006 8:31:36)
|
Tudi jaz se strinjam z vami, ki pravite, da "udarec" po riti ni udarec. Tudi jaz mojega 15-mesečnika včasih, ko ne zaleže nič več, niti da mu lepo razložim, da ne sme, da ga grdo pogledam, da povzdignem glas, počim po plenici. In rezultat? Pogleda me, se mi zasmeje in da mir. Zato ker ve, da je bilo narobe, da jih je zato fasal. Pa čeprav skoraj ve ne, da jih je. Ko pa me začne tepst, grist al pa brcat, ga pa jaz nazaj. Ne seveda močno, ampak tolk, da vid, da to boli. Potlej pa hitr neha. Je pa seveda odvisn, kdaj to dela - če takrat, ko je razigran pa to naredi zato, ker hoče nagajat, je zadost, da se mu začnem smejat, pa ga mal požgečkam ali pa kej podobnega, pa je mir. Če je pa tečen, zaspan al pa slabe volje, potlej pa tista varianta deluje, da mu "vrnem". Ne vem, poskuste. Kar pa se tiče trmarjena, pa ga jaz pustim, da se zdere in je potlej mir. Iz banje ga tud jaz težko dobim, ampak ga lepo dvignem, obrišem in nesem v spalnico, ne glede na to, kako se dere. Se bo že nehal. Tukaj pa ne popustim. Mož mi dostikrat reče, da sem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image], ampak tako je, en mali mulc pa mene ne bo komandiral. To mu pa nikakor ne pustim, da bi mi užugal, pa ni važno, kje je - doma, na obisku ali v trgovini - deri se, se boš že nehal. Drugače je pa res, vsaka mama ve zase, kakšno vzgojo bo imela za otroka in sem tudi jaz mnenja, da nikakor ne smemo poslušat drugih, da nam solijo pamet. Vsaka ve zase.
|
|
|
|