|
Dajadada -> RE: Marčevke (27.3.2007 16:51:43)
|
Ojla marčevke,
hvala za čestitke. Včeraj smo prišli iz P[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]
Nisem imela ravno sreče s cimro, ampak smo preživeli tudi v tišini. Je pa bilo popoldan toliko bolj pestro, ko je prišla na obisk cela njena familija, tete, strici, bratranci... Bosanci imajo pač tako navado.
Nekaj vam je že možek napisal, sedaj vam pa še jaz na kratko podam mojo porodno zgodbo.
Ob 8ih sva prišla v P, moji popadki so bili še vedno na kakšnih 7 minut, ampak niso odpirali, zato sem okoli 9ih dobila vaginaleto PGEL in bila poslana na čakanje. Popadki so bili vedno močnejši in pogostejši, ob 12-ih sem vprašala, kdaj me bodo kaj pregledali, ker so popadki na 5 minut (CTG jih ni zaznal, ker so imeli pokvarjenega). Tako sva jaz in še ena trpeli, ker naj še ne bi imeli popadkov in ker to kao ne more iti tako hitro, naj bi bila pregledana šele ob treh[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. In nama prinesejo kosilo, naj še malo pojeva med čakanjem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Jaz sem se začela bunit, da ne mislim jest, če imam popadke, ki jih moram že predihavat na 5 min. Končno se naju je usmilila in naju pospremila do G, ki me je pregledal in najprej rekel, da sem odprta 3 cm in da to še ni to, potem ko je videl moje dihanje med popadkom pa je potipal še enkrat in rekel: Vzamem nazaj, tole se kar odpira, gremo v porodno. Okoli pol dveh sva z možem prišla v porodno, jaz sem že komaj čakala, da si dam gor TENS-a, da mi vsaj nekaj ublaži bolečine. Mimogrede Draja, si spraševala za TENS-a, jaz sem ga imela s sabo, izposojenega. Babica je rekla, da je že tako dolgo odkar je delala s tem, da naj mi ga kar mož namesti, če zna. No ja, treba je bilo še enkrat na hitro navodila prebrati, pa smo se priklopili. Potem sem dobila še masko, ki je naenkrat postala moja največja zaveznica in tolažnica med porodom. Med vsakim popadkom sem dihala notri kot zmešana. Na koncu sem dihala vanjo kar brez plina, ampak se itak nisem zavedala, važno da sem imela občutek, da mi bo pomagalo. Se je še babica smejala na koncu, kako sem zapopadla masko - namesto, da bi moža za roko stiskala, sem se spravila nanjo.
Po nekaj neuspelih testnih pritiskih, ko sem slišala le babico "pridna Darjica, zapri učke, vdihni, glavo dol, pritisni" je le prišel pravi, pomagala mi je še ena, ki je rekla: "Zdaj se bom pa ulegla nate, tako kot si že sigurno prebrala na kakšnem forumu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]" in je pritisnila dol trebuh, pritisnila sem jaz in ven je prišla glavica, polna dolgih črnih laskov. Obseg 37, episotomija, šivi, menda velik malček za tako švoh punco. Od 16:36 pa samo še sreča, da so bolečine mimo in da imava končno svojega sinčka. Pred šivanjem mi je še počila arterija, ali so mi jo oni poškodoval, saj ne vem. V glavnem kri je lila v potokih. Ko so mi zaustavljal krvavitev je peklo kot hudič.
Šivi in otekline mi malo grenijo dneve, ampak pogled na malega vse odtehta. Zdajle pridno pančka, jaz se pa hladim z ledom in berem zadnje strani na forumu.
Vsem novopečenim mamicam čestitke in veselo cartanje. Čakajočim pa veliko potrpljenja, vsaka dočaka to srečo.
|
|
|
|